in orgazmiranja na oddaljeni bedi
kjer užitek postaja sinonim za grozo
kjer užitek je telo uničiti in užitek in čimprej in za zmerom
tu to telo vortex mundi
razkroj osišč zbirališče rje in zavrženih misli
če ga zmanjka bo zato ker vas zmanjka
brez tega telesa ne morete nič
vreščave neslišne glasove grabi interference plete
ne bo šlo mimo ne bo ušlo
kar nima mesta izrekanja tu bo mesto našlo
tu telo vitko krasno a božjastno zasoplo
natezalnik stanjskosti in kontratemporalnih globin
vsa prihodnost je zgodovina te izbire.
in torej tu
kjer je reprezentacija zapustila iztrošeno gostiteljico podobo
in se podala z vso silo na besedo
kjer je govor prisila navzočnosti
nenehno in v odboju in v imenu odsotnih
nekaj o solidarnosti pa o empatiji in čustveni inteligenci
in se nič res res res množi
kjer torej trpljenje se potvarja
in je zato drugje in je sámo a nima mesta
kjer se ga ne izreka ampak potvarja
v tem pogubno pokončno silovitem svetu
telo išče votline tišin
vanje se vrže včasih pade
a ker je vse narobe
pravzaprav vstane
v teh žepih nobenih besed trpljenje se končno izreka
zato v teh tišinah nobenih besed končno to telo, pokončno.

Umetnica Nina Dragičević glasno opozarja na prekarnost v kulturi. Foto: BoBo
Umetnica Nina Dragičević glasno opozarja na prekarnost v kulturi. Foto: BoBo

Citat je zadnja pesem iz dela To telo, pokončno, ki je letos izšlo pri založbi ŠKUC Lambda.