A redki vedo, da sta se brata Grimm, ko sta pisala to pravljico, oprla na več stoletij starejšo Babičino zgodbo. To je zgodba, ki so si jo med šivanjem pripovedovale ženske na jugu Francije in severu Italije. Skupno z Grimmovo pravljico ima le to, da gre deklica skozi gozd do babice in na poti sreča volka. V tem ljudskem izročilu je deklica izredno inteligentna mlada oseba, ki volka prelisiči in se izmuzne iz babičine hiše.

Rdeča kapica, ki so jo kasneje zapisali Charles Perrault - ki jo je tako prvi poimenoval - in brata Grimm, je bila prilagojena kriterijem družbe v njihovem času. Grimmovo verzijo pravljice dojemam kot leksikon obnašanja deklet v meščanskem okolju 19. stoletja, torej polno moraliziranja, sugestij, kaj ženska sme in kaj ne. Zato za današnjo mladino ni več zanimiva, saj so se časi močno spremenili. Ko mi je umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski ponudil sodelovanje, sem vztrajala, da se moja Rdeča kapica odmakne od pravljice bratov Grimm, saj z njo nimamo otrokom več kaj povedati.