Če pa odidem z gledališke predstave, je to dejanje, ki izpodbija samo umetniškost umetnine – in do katerega umetnik kot dramski umetnik ne more biti ravnodušen; še več – in o tem govorijo tako kontekst Heglovega dokazovanja kakor nekateri dogodki iz gledališke zgodovine – dogajanja v dvorani, ki neposredno zadevajo umetniškost dramske umetnine, so hkrati neposredno tudi prava politična dejanja.

Citat je iz dela Gledališče kot oblika spektakelske funkcije, ki je vnovič izšlo letos pri Založbi /*cf.