Po besedah rektorja Patricka Chauveta se obnovitvena dela najverjetneje ne bodo začela do leta 2021. Ob tem je izrazil še svojo "bolečino", da v katedrali letos ni bilo božične maše, kar se je zgodilo prvič po francoski revoluciji. Kot je ob robu polnočnice v bližnji cerkvi povedal za tiskovno agencijo Associated Press (AP), Notre Dame "danes ni izven nevarnosti. Šele ko bomo odstranili odre, ki so še ostali, bo lahko izven nevarnosti."

Gradbeni odri ogrožajo oboke
Vendar kot dodaja Chauvet: "Danes lahko rečemo, da najbrž obstaja 50-odstotna možnost, da bo rešena. Obstaja pa torej tudi 50-odstotna možnost, da bodo gradbeni odri padli na tri oboke in kot lahko vidite, je stavba še zmeraj zelo šibka."

Na katedrali iz 12. stoletja so ravno izvajali obnovitvena dela, ko jo je 15. aprila letos zajel požar, ki je uničil dve tretjini strehe, porušil pa se je tudi stolpič. Brez strehe, ki bi ohranjala to kamnito konstrukcijo stabilno, so oboki, ki so se ohranili, ključnega pomena za njeno stabilnost, vendar so zelo občutljivi.

Začetek obnove predvidoma v letu 2021
Nekatere izmed okoli 50 tisoč cevi gradbenih odrov, ki so obdajali zadnji del zgradbe, so bile poškodovane v požaru. In prav odstranjevanje teh cevi – ne da bi s tem povzročili dodatne težave –, je eden najtežjih delov čiščenja pogorišča. "Da bi stavba postala varna, moramo popolnoma odstraniti odre, zato bomo z obnovo katedrale najverjetneje začeli leta 2021," je dejal Chauvet. "Ko odstranimo odre, moramo oceniti stanje katedrale, koliko kamnitih gradnikov bo treba odstraniti in zamenjati," je še dodal rektor te gotske katedrale.

Macronova napoved najverjetneje nerealna
Chauvet je nadalje ocenil, da bodo po tem potrebna še tri leta za zagotovitev, da bodo lahko obiskovalci znova varno vstopali v katedralo, popolna obnova pa bo trajala dlje. Predsednik Emmanuel Macron je dejal, da si želi, da bi jo dokončno obnovili do leta 2024, ko bo Pariz gosti olimpijske igre, vendar so strokovnjaki podvomili, da bi lahko bil predsednikov časovni okvir realen.

Dodatno nevarnost predstavlja tudi čezmerna prisotnost svinca na območju katedrale, ki jo je pokazala večmesečna analiza po požaru, ta pa bi lahko bil nevaren tako za delavce kot bližnje prebivalce. Na lokalne oblasti so se takrat zgrnili očitki, da zaradi malomarnosti ne zagotavljajo ustrezne zaščite za okoliško prebivalstvo, pač pa ogrožajo njihova življenja. Po poročanju francoskih medijev so v bližnji okolici v požaru poškodovane katedrale namerili onesnaženost s svincem, ki od 500- do 800-krat presega uradno dovoljeno stopnjo.

Letno okoli 13 milijonov obiskovalcev
Notre Dame, ki velja za eno največjih znamenitosti v Evropi in je od leta 1991 del svetovne kulturne dediščine pod zaščito Unesca, vsako leto obišče okoli 13 milijonov turistov. Po ocenah cerkvenih uradnikov je katedralo – sicer zgolj od zunaj – v letošnjem prazničnem času obiskalo okoli dva milijona ljudi z vsega sveta. Turisti jo lahko zdaj še najbolje fotografirajo z bližnjih brežin, ne morejo pa slišati in videti njenih orgel, si od blizu ogledati njenih kamnitih rezbarij ali mojstrsko izdelanih rozet. Tudi pročelje zgradbe je zabarikadirano, pred njim letos prav tako niso postavili božičnega drevesa.

Toda tamkajšnja kongregacija, duhovščina in zbor ohranjajo pri življenju duha svoje poškodovane katedrale in so božična praznovanja preselili v nekaj sto metrov oddaljeno cerkev Saint-Germain l'Auxerrois, ki stoji v bližini muzeja Louvre.