Jubilej so zaznamovali s koncertom v Mariboru in se tudi tako poklonili mestu, v katerem je leta 1964 skupina nastala.

Želja mariborskih študentov po kulturnem udejstvovanju je prerasla v enega najuspešnejših projektov ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Ne samo po Sloveniji, to kulturo so ponesli po vsem svetu: nastopili niso le še v Afriki in na najbolj mrzlih predelih Zemlje. Ideje umetniških vodij so tiste, ki skupini dajejo poseben pečat. Dala sta ga Iko Otrin in Vasja Samec, danes ga nadaljuje Saša Krajnc. "Se mi zdi, da ravno to gradi dobrega umetniškega vodjo. Torej, da ni umetniški vodja folklorne skupine samo usmerjen v čisto folklorno dejavnost, ampak razmišlja tudi malo širše," pravi Krajnc.

Skupino danes sestavlja 120 članov v otroških, mladinskih, študentskih in veteranskih skupinah. "V mislih mi ostaja Peru, kjer smo tudi bili. Takrat je več kot tri četrt ali pa skoraj 90 odstotkov skupine zbolelo. In skoraj nismo mogli nastopati, ampak smo stisnili zobe," se spominja član AFS-ja Študent Tomaž Zorko. Njegov sočlan Gal Kocbek pa o razlogih, zakaj se je pridružil kulturnemu društvu, pravi: "Specifično za KUD Študent me je pritegnila družba. Tu je zelo takšna prijateljska, prijazna družba, vsi se imamo radi."

"Moja oče in mama sta se spoznala pri folklori, prav tako stric in teta. Imamo tudi pare, katerih otroci zdaj tudi plešejo pri nas, tako da je teh vezi ogromno," pojasnjuje trenutni predsednik AFS-ja Študent Maribor Gašper Waldhütter. Kot radi pravijo KUD-ovci: komur se usede folklorna dejavnost v srce, ga ne izpusti nikoli.