Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Novem mestu so prvič podelili priznanja lastnikom za uspešno prenovo objektov kulturne dediščine v letu 2018. Z nagradami želijo čim več lastnikov spodbuditi k temu, da se odločijo za kakovostno prenovo in s tem ohranitev kulturne dediščine.
Prav v teh poznih januarskih dneh pred 75 leti je nemško poštno letalo strmoglavilo na Veliko čitalnico NUK-a. Ob obletnici tragičnega dogodka so v Plečnikovi hiši pripravili razstavo o nastanku knjižnice in dolgoletnih prizadevanjih za njeno gradnjo.
Prostor med Idrijo in Žirmi je za raziskovanje časa med drugo svetovno vojno posebej zanimiv, saj je tukaj potekala meja med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. Vladal je strog obmejni režim, meja pa je prostor zaznamovala še dolgo po vojni.
Cerkev sv. Andreja v Mošnjah, ki je ena redkih ohranjenih triladijskih romanskih cerkva, je statično ogrožena, kar se je pokazalo ob načrtovanem beljenju lansko jesen.
Ob eni od Leonardovih risb, ki jih hranijo v Britanski kraljevi zbirki, so našli prstni odtis, ki bi lahko pripadal velikemu renesančnemu mojstru. Na papirju ga je verjetno pustil, ko ga je z od črnila zamazanimi prsti prijel v roke.
"To je kot kakšna detektivka, ki mi je velikokrat 'kravžljala' živce," se svojega zadnjega raziskovalnega dela spominja umetnostna zgodovinarka Nataša Golob.
Na današnji dan pred 80 leti je umrl največji irski pesnik William Butler Yeats. Bil je predstavnik magičnega simbolizma in obnovitelj poetične drame. Za svoje delo je leta 1923 kot prvi Irec prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
V sklopu projekta Živa coprnija, ki se osredotoča na dejavno ohranjanje bajeslovnega izročila Pohorja in Istre, je izšel kulturno-turistični vodnik, ki predstavlja pohorske in istrske bajeslovne zgodbe.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo leto posvetili fotografskemu bogastvu, ki ga hranijo, predvsem delu Edija Šelhausa in Naceta Bizilja. Ob obletnici padca berlinskega zidu pa bodo razmišljali, kje so meje pretekle in sedanje Evrope.
Mozaik, ki so ga leta 1982 vzidali na pročelje Osnovne šole Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki, bo po odločitvi tamkajšnjih občinskih svetnikov kmalu deležen sanacije oziroma restavracije.
Rio de Janeiro v Braziliji bo postalo prvo mesto, ki bo leta 2020 nosilo Unescov naziv svetovno mesto arhitekture.
Pri svetovnem skladu za zaščito kulturne dediščine na vojnih območjih, imenovanem Aliph, so napovedali financiranje obnovitvenih del na iraških in malijskih tleh, tehnično podporo pa naj bi nudila francoski muzej Louvre in ameriški Inštitut Smithsonian.
Z drevišnjim odprtjem razstave in projekcijo filma se v Sinagogi Maribor uradno začenja program oznamovanja letošnjega mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta.
Vasica Slapnik v severnem delu Goriških brd je že več deset let zapuščena, zaradi privlačne lege in predvsem arhitekture pa potekajo prizadevanja za njeno oživitev.
V Budimpešti so te dni na generalni skupščini Združenja za madžarsko notranje oblikovanje predstavili pred nekaj leti odkriti štukaturni relief, ki je delo avstrijskega umetnika Gustava Klimta.
Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Prej je bilo to zaradi razpršenega lastništva skorajda nemogoče.
Leto evropske kulturne dediščine je prineslo tudi zagon nove zbirke Naša dediščina. Začenja jo knjiga o mostovih, o katerih je Ivo Andrić nekoč zapisal, da nič od vsega, kar človek postavlja in gradi, v njegovih očeh ni boljše in vrednejše kot mostovi.
Majhna luknja v platnu je bila ključni detajl, s pomočjo katerega so strokovnjaki lahko brez dvoma potrdili, da je bil portret iz 19. stoletja nekoč v lasti judovskega politika in enega vodilnih članov francoskega odporniškega gibanja Georgesa Mandla.
10.000-glava množica je 9. januarja 1919 na trgu pred cerkvijo v Čakovcu sprejela Resolucijo o odcepitvi Medžimurja od madžarske države. Tako kot slovensko Prekmurje je bila tudi ta skrajno severovzhodna hrvaška pokrajina njen del do konca 1. svet. vojne.
Anton Laščak, arhitekt danes propadajoče vile Rafut pri Novi Gorici, je deloval in umrl v Egiptu, tam je tudi pokopan. Iz Italije v zadnjem obdobju prihajajo vse glasnejše zahteve po prenosu njegovih posmrtnih ostankov v Gorico, kjer se je rodil.
Neveljaven email naslov
