Repatriacija kongovskih objektov naj bi bila v belgijskem parlamentu potrjena še v teh zadnjih dneh iztekajočega se leta. Dvostranski sporazum bo postavil okvir za delovanje komisije, poroča The Art Newspaper.

"Bistvo je, da bomo začeli dialog," je dejal belgijski državni sekretar za znanost Thomas Dermine.

Temen lik belgijske zgodovine je kralj Leopold II., ki je leta 1885 koloniziral svobodno državo Kongo in v njej vladal s tiranijo. Odgovoren je za pomor od 10 do 15 milijonov ljudi, sužnjev Belgije, ki jih je vodil z železno roko s pomočjo plačancev, to afriško državo pa obravnaval kot zasebni projekt. DR Kongo je sicer 80-krat večja država od Belgije.

Sorodna novica Bomo z odstranitvijo kipov lahko odstranili tudi zgodovino?

Junija lani je kot del evropskega gibanja Življenja temnopoltih štejejo (Black Lives Matter) v Belgiji skupina Popravimo zgodovino zbrala več kot 700.000 podpisov za peticijo, da naj se kip Leopolda II. odstrani iz Bruslja do 30. junija. Na ta dan je bila 60. obletnica neodvisnosti Demokratične republike Kongo, konec odvisnosti od Belgije. V Antwerpnu so kip zloveščega kralja naposled tako hudo poškodovali, da so ga morale oblasti umakniti.

V Belgiji več kot 100.000 artefaktov iz Konga

Poleg človeških žrtev pa so Belgijci v svoji koloniji pustili tudi kulturno opustošenje z ropom tamkajšnjega bogastva, ki so ga prenesli v Kraljevi muzej za osrednjo Afriko v Tervurenu.

V njem je shranjenih okoli 120.000 artefaktov in tudi več tisoč primerkov naravnih vrst živali in rastlin ter raznih dokumentov. Okoli 85 odstotkov zbirke je z območja, kjer je danes DR Kongo, ima pa tudi objekte z območja današnjega Burundija in Ruande. Zbirka je tako obsežna, da ima celo sam muzej na svoji spletni strani navedeno, da "ni normalno, da je mogoče najti tako velik del afriške kulture na Zahodu".

Zaplenjene artefakte bodo razdelili v tri skupine

Artefakte bodo razdelili v tri skupine: v tiste, ki so bile nedvoumno odvzete izvornemu lastniku v DR Kongu in ki mu morajo biti nemudoma vrnjene; tiste, ki so bile pridobljene na zakonit način in lahko ostanejo v Belgiji; in na tiste, katerih izvor lastništva ni jasen.

Objekti iz zadnje kategorije bodo ostali v Belgiji, vendar pa bo njihov zakonski status spremenjen, tako da ne bodo več označeni kot odtujeni objekti. To pomeni, da jih lahko umaknejo iz državnih zbirk.

Začeli bodo s kosi, ki imajo "najvišji simbolni pomen"

Po besedah Derniena se belgijska politika strinja, da vse artefakte, ki so postali del javne zbirke v času kolonializma, vrnejo. Ta korak je "pomemben in zelo simboličen, saj nam omogoča, da prepoznamo kolonialistični režim kot tak, ki vnaša politični model prevlade in ki je v svojem bistvu neenakopraven in vpliva na pogoje menjave."

Postopek repatriacije bo potekal več let. "Osredinjeni bomo na tiste kose, ki imajo najvišji simbolni pomen," je še dejal Dernien.

Do zdaj je bilo v Kraljevem muzeju za osrednjo Afriko prepoznanih pod oznako izropano okoli tisoč kosov umetnin, v DR Kongo pa bi jih lahko vrnili že leta 2022.

Med njimi je tudi kip Nkisi Nkondi, figura, narejena iz volne in žebljev, ki so jo izropali belgijski trgovci leta 1878, pa tudi lesena maska Luba, ki jo je leta 1896 iz Konga odnesla belgijska vojska.