Uporniki v regiji Tigraj na severu Etiopije so prevzeli tudi nadzor nad mestom Lalibela, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Lalibelo imajo koptski verniki za novi Jeruzalem in tudi tamkajšnje cerkve nosijo imena po cerkvah v najsvetejšem krščanskem mestu. Foto: EPA
Uporniki v regiji Tigraj na severu Etiopije so prevzeli tudi nadzor nad mestom Lalibela, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Lalibelo imajo koptski verniki za novi Jeruzalem in tudi tamkajšnje cerkve nosijo imena po cerkvah v najsvetejšem krščanskem mestu. Foto: EPA

Na spletu so se začele pojavljati etiopske starine, ki jih prodajajo pod ceno. Med njimi naj bi bile tudi stare pravoslavne Biblije. Avtentičnost več stoletij starih rokopisov sicer še ni potrjena, a etiopska vlada meni, da so starine prave. Zaprosili so za pomoč pri njihovi vrnitvi.

"Artefakti so brez dvoma etiopska kulturna dediščina," je v pogovoru za Deutsche Welle dejal etiopski minister za turizem Sileši Girma. Številni predmeti naj bi bili po njegovem mnenju iz predelov, ki jih je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) razglasila za svetovno kulturno dediščino.

Sorodna novica Uporniki v Etiopiji zavzeli mesto z Unescovim statusom svetovne dediščine

"Pomembno je, da ugotovimo, ali gre za originalne ali ponaredke"
Z usodo etiopskih artefaktov se ukvarja tudi Yohannes Zeleke, ki je član mednarodnega odbora za vrnitev etiopske kulturne dediščine. "Etiopija je zelo stara država. Bila je prva država s pristaniščem ob Rdečem morju, ki je imela svojo pomorsko floto in nadzorovala pristanišča od Sudana do Indijskega oceana. Etiopija je trgovala z Egiptom, Perzijo, Indijo ter Grki in Rimljani," je dejal za Deutsche Welle.

Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da bi etiopska dediščina končala v zasebnih rokah. "Pomembno je, da ugotovimo, ali gre za originalne ali ponaredke. Dokler to ne bo znano, nas ne sme zajeti panika," je še dejal.

V knjižnicah in arhivih je okoli 200.000 starih rokopisov
Oboroženi spopadi v regiji Tigraj trajajo že 15 mesecev. Prav toliko časa strokovnjaki že svarijo pred nevarnostjo, da bodo v Tigraju in sosednjih regijah oplenili cerkve, samostane, mošeje in muzeje. Samo v knjižnicah in arhivih etiopskih samostanov naj bi bilo okoli 200.000 starih rokopisov. "V tej vojni je prišlo do uničenja in plenjenja," je razmere opisal znani etiopski strokovnjak za kulturo Henok Seyoum.

Sorodna novica V napadu etiopskih sil na Tigraj naj bi umrlo več deset civilistov

Spopadi v drugi najbolj poseljeni afriški državi trajajo od novembra leta 2020, ko je premier Abij Ahmed poslal vojsko v Tigraj, da bi pridržala in razorožila voditelje TPLF-ja, s čimer se je odzval na napade upornikov na vojašnice etiopske vojske.

TPLF je skoraj tri desetletja vladal Etiopiji, a se je moral umakniti z oblasti s prihodom Abija Ahmeda na premierski položaj leta 2018. Tigrajski politiki in uporniki Abiju Ahmedu očitajo centralizacijo federativne države na račun posameznih pokrajin, a premier te očitke ves čas zavrača.

Po ocenah ZN-a je bilo zaradi spopadov razseljenih več kot dva milijona ljudi, obe strani pa poročata tudi o množičnih pobojih in posilstvih.