Pred okroglim desetletjem je bila njegova vrednost ocenjena na 190 tisoč evrov. Informacijo o morebitnem kupcu je za STA potrdil šentjernejski župan Jože Simončič. Dodal je, da je občina, ki za celovito prenovo objekta nima denarja, s podporo ministrstva za kulturo pred nekaj leti prenovila ostrešje. Sicer se je po požigu še najbolj ohranila klet s preostalim grajskim zidovjem.

Vizija turistične dejavnosti po prenovi
Prenova gradu, ki je spomenik lokalnega pomena, naj bi po grobi oceni stala pet do šest milijonov evrov. Po županovih besedah bi prenovljena grajska stavba še najbolj ustrezala turistični dejavnosti, povezani z vinarstvom, naravo in podobno.

Občina prodajo tega dvorca z izredno lego pod Gorjanci opravičuje s skrbjo, da ta ne bi nadalje propadal in izgubljal zgodovinske vrednosti. Kot so še povedali v Šentjerneju, občina sicer namerava v kratkem zamenjati odslužene grajske strešne žlebnike in grad zavarovati pred nepovabljenimi obiskovalci.

Tudi shajališče Prešerna, Trdine in drugih
Grad Prežek pod Gorjanci so v prvi polovici 12. stoletja pozidali gospodje Prisi, iz veje grofov iz Puchsa in sorodniki višnjegorskih gospodov. Grad se v virih izrecno omenja od leta 1180 kot izvorni grad vitezov plemenitih Preissekhov. V 16. in 17. stoletju so ga razširili in dozidali, leta 1833 pa je kupil trgovec Andrej Smole, sicer znan tudi kot prijatelj Franceta Prešerna. V obdobju, ko je bil grad Prežek njegova last, so se tam – menda precej veselo – zbirali slovenski književniki, med njimi tudi Prešeren in Janez Trdina.

Leta 1849 je bil grad prodan na dražbi, partizani pa so ga med drugo svetovno vojno požgali. Po več letih po vojni je šentjernejska občina uspela delno prenoviti le grajsko ostrešje. Pred približno štirimi desetletji so njegovo klet uporabljali za tovarniško skladišče, ohranjeni grajski prostori so zdaj prazni.