Novico o odkritju je danes sporočilo italijansko ministrstvo za kulturo, minister Dario Franceschini pa je najdbo pozdravil kot "izjemno odkritje, o katerem bo govoril ves svet". Ostanki osmih posameznikov bi lahko izvirali izpred 50.000 in 68.000 let, najstarejši pa bi lahko bil star 90.000 ali 100.000 let, so sporočili z ministrstva, navaja Deutsche Welle.

Skupno najdeni ostanki 11 neandertalcev
Ocenjujejo, da gre za ostanke odraslih neandertalcev, eden izmed njih bi nemara lahko bil mladostnik. "Skupaj z dvema, ki so ju v preteklosti našli na tem mestu, je skupno število v jami Guattari prisotnih posameznikov 11, s čimer je potrjena kot eno najpomembnejših najdišč na svetu za zgodovino neandertalca," so še zapisali na ministrstvu.

Sorodna novica Parjenje med neandertalci in sodobnimi ljudmi bolj pravilo kot izjema

Vodja tamkajšnjih izkopavanj Francesco Di Mario je dejal, da je bila neandertalska populacija na tem območju precej velika. Tamkajšnji antropolog Mario Rubini pa je poudaril, da je odkritje pomembno za "osvetlitev zgodovine prebivalstva Italije" in dodal: "Neandertalec je temeljna stopnja človekove evolucije, ki predstavlja vrh vrste in je prva človeška družba, o kateri lahko govorimo."

Naključno odkritje jame v letu 1939
Najdbo so odkrili v okviru novejših raziskav, ki so jih v jami Guattari začeli leta 2019. Jamo, ki jo je v davni preteklosti zasul plaz, zaradi česar je bila njena vsebina dobro zapečatena, je februarja 1939 po naključju odkrila skupina delavcev. Kmalu po njihovem odkritju je lokacijo obiskal italijanski paleontolog Albert Carlo Blanc in odkril osupljivo najdbo – dobro ohranjeno lobanjo neandertalca.

Tudi velika množica živalskih kosti
Med nedavnimi izkopavanji so odkrili tudi na tisoče živalskih kosti, zlasti kosti hijen in kosti njihovega plena, ki so ga hijene najverjetneje prinesle v jamo, da bi ga tam pojedle ali shranile za pozneje. Med drugim so odkrili ostanke velikih sesalcev, vključno s sloni, nosorogi, velikanskimi jeleni, jamskimi medvedi, divjimi konji, in turov – divjega goveda, ki so ga iztrebili v 17. stoletju. "Številne najdene kosti kažejo jasne znake oglodanja," so še zapisali v izjavi ministrstva.