Spopadi so izbruhnili po večmesečnih napetostih med poveljnikom vojske Abdelom Fatahom Al Burhanom in njegovim nekdanjim namestnikom ter vodjo RSF-ja Mohamedom Hamdanom Dagalom.

Sorodna novica Sudanske paravojaške sile naropale artefakte iz Narodnega muzeja Sudana

Pripadniki paravojaških sil med obsežnim uničevanjem civilne infrastrukture med drugim ropajo in uničujejo muzeje po državi ter nato poskušajo dragocenosti prodati na čezmorskem umetniškem trgu. "Zdi se, da je ta grožnja kulturi dosegla raven brez primere s poročili o plenjenju muzejev, dediščine in arheoloških najdišč ter zasebnih zbirk," je 12. septembra sporočil Unesco.

Unesco poziva proti nakupu artefaktov iz Sudana
Med muzeji, ki sodijo med tarče pripadnikov RSF-ja, so po poročanju tamkajšnje nacionalne radiotelevizije SBC tudi Narodni muzej Sudana v prestolnici Kartum, iz katerega naj bi nekaj predmetov s tovornjaki pretihotapili čez mejo v Južni Sudan. Za obnovitev pomembnih zbirk starin in kipov ter arheološke zbirke tega muzeja sta nedavno poskrbela Unesco in italijanska vlada. Unesco zato opozarja ljudi, naj ne kupujejo kulturnih artefaktov iz Sudana: "Vsaka nezakonita prodaja ali premestitev teh kulturnih predmetov bi povzročila izginotje dela sudanske kulturne identitete in ogrozila okrevanje države."

Egiptologinja z Univerze v Münstru Angelika Lohwasser, specializirana za arheologijo Sudana, je za Deutsche Welle (DW) dejala: "Razmere na vojnih območjih so dramatične." Kot organizatorka septembrske mednarodne konference za meroitske študije na tej univerzi se je pridružila egiptologom pri ogledu fotografij in poročil o škodi na kulturnih mestih v Sudanu. Po njenih besedah ​je sudanska kulturna dediščina "trenutno ogrožena".

Kapela, posvečena egipčanski boginji Hator, in Levji Tempelj v starodavnem mestu Naga, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Foto: Naga-Projekt
Kapela, posvečena egipčanski boginji Hator, in Levji Tempelj v starodavnem mestu Naga, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Foto: Naga-Projekt

Ogrožena Naga s svojim izobiljem templjev, palač in grobnic
Okoli 200 kilometrov severovzhodno od prestolnice Kartum ležijo razvaline starodavnega mesta Naga – nedaleč od bregov Nila na območju, ki je nekoč veljalo za zibelko civilizacije in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Mesto, ki se je ponašalo s številnimi templji in palačami, je bilo ustanovljeno okoli leta 250 pr. n. št. kot kraljeva rezidenca kraljestva Meroe.

V 90. letih preteklega stoletja so arheologi izkopali in obnovili tri tamkajšnje templje, pri čemer je sodelovala tudi ekipa iz Muzeja egipčanske umetnosti v Münchnu. Okoli 50 templjev, palač in upravnih zgradb je še zmeraj skritih pod ruševinami, najti je mogoče tudi mnogo nekropol s stotinami grobov. A območje Nage trenutno nadzorujejo paravojaške sile.

"Tudi če bi se takoj vrnil mir, bi morali začeti iz nič"
"Razmere so res slabe," je povedal direktor münchenskega muzeja Arnulf Schlüter in dodal, da ne ve, ali se bo arheološki projekt v Sudanu sploh kdaj nadaljeval. "Večina delavcev, ki izkopavajo, je pobegnila," je povedal. Po njegovih besedah je bilo tudi vlomljeno v njihov objekt na lokaciji izkopavanj, ukradene so jim bile tudi pnevmatike. "Najdišče starin je brez varovanja," je še poudaril. Kljub zgodovinskemu pomenu treh mestnih templjev, ki so bili obnovljeni v preteklih desetletjih – in načrtom slavnega britanskega arhitekta Davida Chipperfielda za izgradnjo muzeja na tem mestu – je Schlüter zelo zaskrbljen glede prihodnosti Nage. "Ne vemo, kako so. Primanjkuje zanesljivih informacij," je dejal o ljudeh, ki upravljajo to najdišče.

Schlüter je opozoril tudi, da je sudanski urad za starine, v pristojnosti katerega je skrb za območja svetovne dediščine v državi, zaradi konflikta izgubil veliko dokumentov. "Njegove pisarne v Kartumu so bile izropane," je pojasnil in opozoril, da je bil centralizirani register starin šele ustanovljen. Schlüter je izrazil tudi bojazen, da se bo zgodovina Sudancev popolnoma zbombardirala. "Tudi če bi se takoj vrnil mir, bi morali začeti iz nič," je poudaril za DW.

Od aprila 2023, ko so se začeli spopadi v Sudanu, je moral vsak peti prebivalec 50-milijonske države zapustiti svoj dom. Foto: Reuters
Od aprila 2023, ko so se začeli spopadi v Sudanu, je moral vsak peti prebivalec 50-milijonske države zapustiti svoj dom. Foto: Reuters

Od začetka lanskega aprila so spopadi v Sudanu zahtevali že na desetine tisoče življenj, po nekaterih ocenah tudi več kot 100.000. Gre za eno najhujših humanitarnih kriz na svetu. Zaradi agresije je moral vsak peti prebivalec 50-milijonskega Sudana zapustiti svoj dom, več kot polovica prebivalstva se spopada z akutno negotovostjo preskrbe s hrano. Humanitarni delavci zaradi vojne nimajo dostopa do številnih regij.