Letos mineva 100 let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih fotoreporterjev 21. stoletja, Marjana Cigliča. Njegov fond okoli 300.000 fotografij, ki jih je 40 let ustvarjal za časopisno hišo Dnevnik, tvori pomembno nacionalno dediščino in vključuje tako preproste trenutke iz vsakdanjega življenja kot tudi najodmevnejše dogodke na političnem, družbenem in gospodarskem področju. Cigličevi zapuščini se bodo poklonili v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije z razstavo Marjan Ciglič – Mojster za vse čase, na kateri bodo z njegovimi fotografijami, dnevniškimi zapisi in drugimi predmeti predstavljali njegovo delo in življenjsko zgodbo. Razstava avtorice Monike Močnik bo na ogled do 10. februarja 2025.

Sorodna novica Kako je fotoreporter Marjan Ciglič iskal nasmehe v življenjih Slovencev

Neprizanesljivo življenje pionirja arhiviranja in dokumentiranja fotografskega gradiva
Ciglič se je rodil 3. septembra 1924 v Kranju v štirinajstčlansko družino, ki jo je zaznamovala prezgodnja smrt očeta. Pri štirinajstih letih je po zaslugi svojih risarskih sposobnosti postal vajenec pri fotografskem mojstru Francu Jugu v Kranju in se pri njem izučil za fotografa. Med drugo svetovno vojno je v ateljeju večino časa razvijal fotografije, ki so jih posneli nemški okupatorji, po njihovem naročilu pa je moral fotografirati tudi prvo obešanje partizana v Kranju. Kljub strogemu nadzoru in velikemu tveganju je na pobudo drugih skrivaj reproduciral okupatorjeve fotografije in jih predajal partizanski obveščevalni službi. Leta 1943, star komaj osemnajst let, je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, nato pa je med dopustom pobegnil v partizane in postal del VII. udarne brigade Franceta Prešerna.

Po vojni se je vrnil k fotografiji in med drugim ustanovil podjetje Fotolik v Ajdovščini, kjer se je tudi poročil in ustvaril družino. Na Primorsko je bil napoten kot politični delavec z namenom ozaveščanja tamkajšnjih prebivalcev, da bi se odločili za priključitev k Jugoslaviji. Nato je bil zaradi obtožb, da je informbirojevec, leta 1949 poslan na Goli otok. Leta 1957 se je pridružil Dnevnikovi ekipi in se z družino preselil v Ljubljano. Sedemdeseta in leta, ki so sledila, so mu prinesla veliko hudih izgub, saj je izgubil sina, mamo, nato ženo in snaho. "Kljub težkim preizkušnjam, ki mu jih je dalo življenje, ga vsi, ki so ga poznali, opisujejo kot dobrodušnega, nasmejanega in polnega življenja. Bil je oseba, ki je z lahkoto pridobil naklonjenost ljudi, ki so mu nemalokrat dovolili tja, kamor ostali niso imeli dostopa. Zato se ni čuditi, da njegove fotografije izžarevajo 'biti ob pravem času na pravem mestu', trenutke, ki jih je ujel v fotografski objektiv kot tankočuten opazovalec sveta."

Cigličeve fotografije so del največje muzejske fotografske zbirke v Sloveniji
Cigličev fond fotografij je ocenjen na okoli 300.000 originalnih, predvsem črno-belih negativov v formatu Leica, najdemo pa tudi barvne posnetke in druge formate, so zapisali v Muzeju novejše in sodobne zgodovine. Leta 2001 je časopisna hiša Dnevnik muzeju podarila Cigličev celotni opus, "slikovne dokumente obstoja in razvoja narodne in državne skupnosti, ki jasno prezentirajo značilnosti posameznega obdobja in vključujejo vse vidike, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja v prostoru in času". "Vesten in marljiv, kot je bil, je za sabo pustil izjemno urejen fond. Po opravljenem delu je negative skrbno shranil v škatle in jih opremil z mesecem in letom nastanka, poleg tega pa je v svoj posebni zvezek zapisoval, kaj je na posamezen dan fotografiral," so zapisali v muzeju.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije sicer hrani največjo zbirko fotografskega gradiva 20. in 21. stoletja v državi in zajema približno 3.000.000 originalnih posnetkov na različnih nosilcih. Cigličev prispevek je ključen iz več vidikov, saj je v svoj objektiv ujel številne pomembne osebnosti njegovega časa, med njimi predsednika Tita, Richarda Nixona, mater Terezo, džezovskega trobentača Louisa Armstronga in mnoge druge. "Zapustil nam je nešteto v objektiv ujetih dogodkov, ki so se odvijali po Sloveniji, naj bodo gospodarsko, politično, športno in družbeno pomembni ali tisti vsakdanji, ki prikazujejo esenco določenega časa." Nekatere njegove fotografije bodo na razstavi Marjan Ciglič – Mojster za vse čase na ogled prvič.

Poleg tega razstava prikazuje Cigličev pionirski pristop do dokumentiranja fotografskih posnetkov, ki je kustosom v muzeju osnova za sistematično urejanje fotografskih fondov. "Zaradi tega bo prvič prikazan potek dela kustosov v muzejski fototeki – od raziskovanja, ravnanja z negativi in s fotografijami ter primernim shranjevanjem, z namenom ohranjanja kulturne dediščine za prihodnje generacije."

Razstava bo na ogled do 10. februarja 2025, nastala pa je v sodelovanju s časopisno hišo Dnevnik.