Šumrada velja za vrhunskega raziskovalca obdobja slovenskega jezika in kulture na prehodu v 19. stoletje, Košuta pa je odličen poznavalec zamejskih avtorjev.

Šumrada je raziskovalec enega od ključnih obdobij v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, časa na prehodu v 19. stoletje. Temu prelomnemu obdobju slovenskega jezika in kulture se posveča že več kot tri desetletja, vse od priprav na doktorsko disertacijo, ki jo je zasnoval na večletnem arhivskem delu v tujih in domačih knjižnicah, piše v utemeljitvi priznanja.

Sorodna novica Janez Šumrada: Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika

Posebej ga zanima raziskovanje novih, neznanih in slabo izkoriščenih virov, ki rezultate prikažejo v novi zgodovinski perspektivi. Velik del njegovih raziskav obravnava gradivo, ki ga hranijo zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani, posebej se je posvetil zapuščini slavista Janeza Nepomuka Primica. Poleg razprav, objavljenih v znanstvenih revijah v slovenskem in nemškem jeziku, je pred kratkim izšla tekstnokritična izdaja Primičevega rokopisa Listi, pisani med rimskim in francoskim cesarskim dvorom, ki je nastal leta 1809 in ga hrani Rokopisna zbirka NUK-a.

Primičev prevod s področja diplomacije, ki bi, če bi bil tedaj objavljen, pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega jezika in povezovanju slovenskega prostora s širšo evropsko družbo, je Šumrada pospremil z obširno spremno študijo, priročnim slovarjem neznanih in manj znanih izrazov in kritičnim aparatom ter ga v letošnjem letu objavil v obsežni monografiji Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika: Janez Nepomuk Primic in njegovi Listi, ki je izšla pri celovški Mohorjevi družbi, še piše v utemeljitvi.

Miran Košuta: z ljubeznijo o avtorjih zamejstva
Literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in profesor na Univerzi v Trstu Košuta se v svojem obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu "s posebno ljubeznijo in tankočutnostjo kot odličen poznavalec razmer posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva oziroma v zamejstvu, kot so Vladimir Bartol, Boris Pahor, Alojz Rebula, Stanko Vuk", piše v utemeljitvi priznanja.

Kot je zapisala komisija, svoje poslanstvo izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo. Pred kratkim je knjižno objavo doživel njegov prevod Prešernovih pesmi, že leta pa se kot urednik ukvarja z zbranimi deli Vladimirja Bartola.

Sorodna novica Trubarjevo priznanje tokrat v roke Pavlu Zdovcu in Michaelu Bigginsu

Najpomembnejši vir je bila Bartolova literarna zapuščina, ki jo hrani Rokopisna zbirka NUK-a.

Obenem si Košuta prizadeva tudi za stike med tržaškim literarnim muzejem Svevo/Joyce in NUK-om. V tržaškem muzeju naj bi tako prvič na stalni razstavi predstavili pomemben slovenski delež v literarni preteklosti Trsta. Pomagal je tudi pri projektu Društva slovenskih pisateljev Slovenska pisateljska pot.

Trubarjeva priznanja NUK od leta 2008 podeljuje posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki je pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj v letu 2021. Lani sta priznanje prejela Pavel Zdovc in Michael Biggins.