Župan Roberto Gualtieri, ki prihaja iz vrst Demokratske stranke (PD), je omejitev dostopa napovedal v ponedeljek skupaj s svetnikoma za kulturo in turizem Miguelom Gotorjem in Alessandrom Onoratom ter nadzornikom dediščine Claudiem Parisijem Presiccejem. S to napovedjo so se začela tudi izredna vzdrževalna dela na tej rimski znamenitosti, piše portal Italy News.

Edinstven sprehod po izpraznjenem bazenu
Vodnjak bodo obdali s prosojnimi ploščami, v enem mesecu pa bodo v izpraznjenem vodnjakovem bazenu speljali pot v obliki podkve, po kateri se bodo lahko sprehajali obiskovalci in uživali v edinstvenem razgledu. Tudi dostop do poti bo omejen, kar bo po županovih besedah generalna vaja in eksperiment pred uvedbo omejenega dostopa do vodnjaka, ki ga bodo uvedli ob koncu vzdrževalnih del in z začetkom jubilejnega leta 2025.

Turistom je še zmeraj omogočeno, da lahko s sprehajalne poti vržejo kovanec v poseben koš in tako izrazijo željo po vrnitvi v večno mesto, je še dejal župan Gualtieri, ki je po izobrazbi zgodovinar. Tradicija namreč narekuje, da je treba v slavni vodnjak iz 18. stoletja vreči kovanec, če se želiš še kdaj vrniti v Rim. Metanje drugih stvari je prepovedano. Župan je dodal, da bodo v poznejši fazi ovrednotili tudi uvedbo "majhnega prispevka" za dostop do vodnjaka.

Nepozabna Anita Ekberg v vodnjaku
Vodnjak Trevi, največji baročni vodnjak v Rimu, je s Kolosejem in Španskimi stopnicami zaščitni znak italijanske prestolnice, velja pa tudi za enega najslavnejših vodnjakov na svetu. Na leto ga obišče okoli tri milijone obiskovalcev. Vodnjak je dobil tudi svojo "minutažo" v več odmevnih filmih, pri čemer je najverjetneje najslavnejši prizor v klasiki La Dolce Vita (Sladko življenje) Federica Fellinija, v katerem se je v vodnjaku okopala igralska diva Anita Ekberg.

Vodnjak je bil med letoma 2014 in 2015 deležen obnove, sredstva zanjo – zajetnih 2,2 milijona evrov – je zagotovila rimska modna hiša Fendi.

Začetek tradicije svetega leta pred več kot 700 leti
Papež Frančišek je ob letošnjem prazniku Jezusovega vnebohoda razglasil leto 2025 za sveto leto za katoličane po vsem svetu. Glavna tema bo upanje v svetu, ki ga pretresajo konflikti. Tradicijo katoliškega svetega leta je leta 1300 začel papež Bonifacij VIII.

Sveto leto se začne na božični večer 24. decembra, ko papež odpre bronasta vrata bazilike sv. Petra, ki za katoličane simbolizirajo vrata v odrešitev in so običajno zaprta. Sveta vrata treh drugih večjih rimskih bazilik se bodo nato odprla v prihodnjih dvanajstih dneh, dogodek pa se bo končal 6. januarja 2026, ko se bodo zaprla vrata bazilike v Vatikanu.