Damask slovi po elegantnih, več stoletij starih hišah, ki so običajno dvonadstropne in organizirane okrog kvadratnega dvorišča s kamnito fontano. Stavbe v starem delu mesta med številnimi sobami vključujejo poletno in zimsko sobo za goste, ki imata obe pogled na notranje dvorišče.

Sorodna novica Ustvarjanje na prostem v sirski prestolnici kot vzpostavitev interaktivne države

"Navdihnili so me evropski fotografi, ki so poskušali dokumentirati stavbe v svojih mestih med drugo svetovno vojno, da bi jih pozneje lahko obnovili," je za tiskovno agencijo AFP povedala 35-letna fotografinja.

Prestolnici je bilo med skoraj 10-letno vojno v Siriji v glavnem prizaneseno, vendar je več ljudi zapustilo svoje tradicionalne hiše ali pa so bile stavbe poškodovane. V nekatere so se naselile brezdomne družine.

Leta 2016 je Rania Kataf ustvarila Facebookovo skupino Ljudje Damaska (Humans of Damascus), kamor je več kot 22.000 Sircev iz prestolnice poslalo fotografije svojih domov. "Da nekaj dokumentiraš, ni treba biti strokovnjak," je dejala fotografinja.

Njene fotografije že pridejo prav pri obnovitvenih delih. Z njimi si, denimo, pomagajo pri obnovi hiše Bejt al Kuvatli, ki je nekoč pripadala družini prvega predsednika neodvisne Sirije Šukrija Al Kuvatlija. Del stavbe se je zrušil leta 2016 po raketnem napadu, po celoviti obnovi bo v poslopju mesto našla kulturna ustanova.

Leta 2013 je Unesco vseh šest sirskih lokacij, vpisanih na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, med njimi so tudi stari del Damaska in Alepa ter ruševine starodavne Palmire, uvrstil na seznam ogrožene dediščine.

Uporniki so Damask raketirali v prvih letih vojne, po letu 2018 so spopadi v mestu redki. Projekt Ljudje Damaska se kljub temu nadaljuje, fotografije na strani Facebooka pa so po potrebi na voljo raziskovalcem.

Rania Kataf sicer opozarja, da nekaterim stavbam še vedno grozi izguba identitete zaradi finančnih interesov ali pa so zanemarjene in pozabljene po izselitvi lastnikov.