Babištvo je že sedmi vpisani element iz Slovenije na Unescovem reprezentativnem seznamu. Na podlagi odločitve Unescovega medvladnega odbora je bila nesnovna kulturna dediščina babištva 6. decembra vpisana na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Že od decembra 2021 je babištvo vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je pri nominaciji sodelovala s še sedmimi državami iz vsega sveta, in sicer s Kolumbijo, Ciprom, Nemčijo, Kirgizistanom, Luksemburgom, Nigerijo in Togom.

Znanje in veščine babic so nepogrešljivi. Zagotavljajo neprekinjeno oskrbo in podporo med naravnimi procesi nosečnosti, poroda in po rojstvu. Pri tem uporabljajo z dokazi podprte raziskave, intuicijo ter empirično in tradicionalno znanje. Babištvo zagotavlja temeljne človekove pravice, zlasti za ženske. Babištvo lahko opravljajo ljudje ne glede na spol, vendar ostaja večina izvajalcev babištva žensk.

Poleg medicinskega znanja in znanja anatomije se babice zanašajo na čutila in na moč opazovanja. Njihove spretnosti in znanje so skupnosti varovale, razvijale in prenašale skozi številne generacije. Dandanes se prenašajo v formalnih, neformalnih in priložnostnih izobraževalnih okoljih. Babištvo vključuje posebne kulturne prakse, besedišče, praznovanja in obrede, kot je rezanje popkovine.

Na Unescovem reprezentativnem seznamu so iz Slovenije vpisani še tradicija reje lipicancev, čebelarstvo v Sloveniji, Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje.

Premiere filma v SEM – ta bo danes ob 17.00 – se bo udeležila generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Špela Spanžel. Po projekciji se bodo o temi babištva in samem filmu pogovarjali njegovi ustvarjalci.