Kot napovedujejo, je pred začetkom gradbenih del predvidena še ena predstavitev.

Ob tem zagotavljajo, da glede predvidenega zaključka del časovnica ostaja nespremenjena in naj bi bila torej obnova končana v letu 2026. Obnova bo vredna 5,6 milijona evrov, denar pa je že zagotovljen, saj ga nameravajo črpati iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost. Je pa denar iz tega vira na voljo do začetka leta 2026.

Sorodna novica Obnova žitnice ne sme biti politično vprašanje

Na ministrstvu za kulturo so znova pojasnili, da v grajski žitnici načrtujejo umestitev vseh pomembnih ptujskih arheoloških predmetov, tudi Orfejevega spomenika, za katerega bodo v tej gazi pripravili ustrezen prostor. Sam prenos omenjenega spomenika z izdelavo nadomestne kopije, ki bo stala na trgu, pa je samostojen in zahteven projekt, so še dodali na ministrstvu.

Po besedah županje Nuške Gajšek teče projekt obnove grajske žitnice po načrtih. "Gre za največjo državno naložbo na Ptuju na področju kulturne dediščine v zadnjih desetletjih," pravi. Kot nadaljuje, je bilo 16. julija izdano gradbeno dovoljenje, po izdelavi projektne dokumentacije pa bo ministrstvo objavilo razpis za izvajalca gradbenih del.

Glede skorajšnje uresničitve projekta je manj optimističen mestni svetnik liste Ptuj je naš Alen Iljevec. Ker meni, da "bodo do razstavitve arheologije v žitnici pretekla še leta", je na oktobrski seji podal pobudo, da bi določene arheološke ostanke do odprtja tega objekta razstavili v dominikanskem samostanu ali v nekdanjem Salonu umetnosti.

Županja je glede njegove pobude dejala, da je bil dominikanski samostan namenjen za potrebe arheologije od leta 1928 do 2011, nato je dobil novo namembnost in je bil preurejen ter danes služi kot kongresno in kulturno središče. Salon umetnosti ima novega najemnika in bodo v njem v kratkem nove vsebine, je še napovedala.

Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož Aleksander Lorenčič pa je svetniku pojasnil, da si ob že siceršnji prostorski stiski ves čas prizadevajo predstaviti javnosti vsaj delček bogate mestne arheološke dediščine.

V vezi z Orfejevim spomenikom je dejal, da bo o njegovi usodi odločala posebna strokovna komisija. V grajski žitnici je v projektni dokumentaciji zanj sicer predviden tudi poseben prostor, saj je praksa v Sloveniji in širše taka, da originale zaradi degradacije umikajo v zaprte prostore, na njihovo mesto pa postavijo kopije. V Sloveniji sta takšna primera na primer Robbov vodnjak v Ljubljani in Kužno znamenje v Mariboru.

So se pa v muzeju pred časom lotili selitve celotnega muzejskega depoja iz žitnice, kar je bil kar velik logistični zalogaj, saj je primanjkovalo nadomestnih prostorov. Za razumevanje in podporo se je Lorenčič zahvalil podjetju Talum in dvorcu Štatenberg, kamor so preselili predmete. Strošek selitve je znašal skoraj 100.000 evrov, pri čemer je polovico denarja prispevalo ministrstvo.

V nadomestne depojske prostore na obeh lokacijah so tako preselili 4257 kosov večjih in manjših etnoloških predmetov, okoli 470 kosov novoveškega lapidarija, 32 klavirjev in pianinov, devet harmonijev ter 618 kosov plemiškega in meščanskega pohištva.

Zahtevna tudi konservatorsko-restavratorska obravnava predmetov
Velik poudarek v letošnjem programu dajejo restavriranju in konserviranju predmetov med pripravo na stalno postavitev. Kot pravi Lorenčič, bo tudi restavratorska obdelava velikega števila kamnitih predmetov predstavljala časovno in tudi finančno izjemen zalogaj. Predmeti so namreč lahko težki več kot tisoč kilogramov ter visoki dva metra in več.