Prva pisna omemba ptujskega mestnega stolpa oz. zvonika cerkve sv. Jurija sega v 14. stoletje. Današnja podoba izvira iz leta 1603, zgrajen pa je bil na starodavnih temeljih gotskega stolpa iz 10. stoletja. Stolp velja za tako rekoč krono ptujskega obzorja, saj se vzpenja 54 metrov proti nebu in ga na vrhu zaokrožuje čebulasta streha.

Stolp, ki stoji na ptujskem Slovenskem trgu, je skozi svojo dolgo zgodovino preživel množico požarov in vojnih viher, ki so uničili prvotno uro, stopili zvonove in razdejali streho.

Edinstvena zgodovina mestnega stolpa
Po tri leta trajajoči prenovi je stolp nedavno znova odprl svoja vrata za javnost, ob tem so pripravili tudi interaktivno razstavo. Ptujski pater Andrej Feguš je za Radio Slovenija povedal, da je zgodovina stolpa edinstvena tudi v svetovnem merilu.

"Nikjer na svetu ni tega, da bi bil obrambni stolp, ki so ga takrat zgradili premožni ptujski občani za obrambo pred Turki, te premožne občane pa je po tistem trikrat pošteno prizadel požar, tako da niso bili nič več premožni in niso imeli dovolj, da bi padli cerkveni stolp postavili nazaj. Tisoč let stara mestna cerkev pa v tistih časih nikakor ni mogla biti brez zvonika, to bi bila sramota. Tako so mestni stolp preuredili in je nekaj časa služil kot zvonik, čeprav je bil v lasti mesta. Po prigovarjanju župnika, da je stolp preslabo vzdrževan, so vse skupaj prepisali v njegovo lastništvo."

Pater Feguš je še povedal, da so to zanimivo zgodbo stolpa nadgradili še s pomočjo Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, ki "je dal na razpolago zgodovinske eksponate, izkopane leta 1990 na zunanjem območju med cerkvijo in stolpom. Tudi ti pričajo o zelo bogati tukajšnji naseljenosti od starega veka, antike, srednjega veka in tako naprej." Dodal je še, da se je izkazalo, da je nekoč na mestu stala krstilnica. Okoli leta 1000 so tam zgradili gotski stolp, ki so ga nato porušili z namenom gradnje zdajšnjega stolpa.

"Danes vse delamo ročno"
Zgodovinska dejstva potrjujejo, da je 21-metrsko leseno urno nihalo "najdaljše avtentično nihalo na svetu. Nekje po letu 2000 so začeli izdelovati nihala z namenom doseganja rekorda. Imate urarje, ki so vam pripravljeni narediti tudi 50-metrsko nihalo. Vendar med nihali, ki so nastala iz neke dejanske potrebe, pa urarji, s katerimi smo povezani prek več forumov, trdijo, da ni daljšega od našega." Feguš je poudaril, da je zdaj njihova "naloga ohranjati to dragoceno dediščino in tako so tudi odstranili razne elektromotorje in kar je še takega privlekla zgodovina. Danes vse delamo ročno."

Utež nihala, ki tehta okoli 300 kilogramov, je lepo vidna v prvem nadstropju stolpa. Vendar se je za navitje treba po strmih lesenih stopnicah povzpeti tik pod vrh stolpa. Pojasnil je, da uro navijejo dvakrat dnevno – zjutraj za to poskrbi Tomi Brumen, ki je tudi idejni vodja interaktivne razstave o stolpu, zvečer pa se na stolp povzpne župnik sam. "Ura deluje povsem mehansko, tako kot leta 1701, ko so z njo opremili stolp," je še povedal pater Andrej Feguš.

Foto in video: Tomi Brumen