Maksim Gaspari, Ne maram za staro falirano Avstrijo, Imam rajši mlado bogato Jugoslavijo! Plebiscitna razglednica, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Maksim Gaspari, Ne maram za staro falirano Avstrijo, Imam rajši mlado bogato Jugoslavijo! Plebiscitna razglednica, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Zbrano muzejsko gradivo usmerja pogled v dogodke izpred stotih let, obenem pa tudi predstavlja drobce iz vsakdanjega življenja v Kraljevini SHS pred stotimi leti. Večina razstavljenih fotografij je iz zbirke časopisa Slovenec, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Maksim Gaspari, Kni škoda za črivle za tvoje noje, da za spufano Avstrijo brusiš pete. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1920, Plebiscitna razglednica št. 12, Narodni svet za Koroško, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Maksim Gaspari, Kni škoda za črivle za tvoje noje, da za spufano Avstrijo brusiš pete. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, 1920, Plebiscitna razglednica št. 12, Narodni svet za Koroško, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Tradicionalne vrednote izgubljale pomen
"Številni dogodki razkrivajo, kako se je spremenilo vsakdanje življenje evropskih prebivalcev in kako globoke posledice je pustila prva svetovna vojna,"
so zapisali v muzeju. "Splošne življenjske razmere so se le počasi izboljševale, tradicionalne vrednote pa so izgubljale svoj vpliv."

Kot še opisujejo v muzeju, je bil to čas vstopa v "nora" dvajseta leta, ki so jih zaznamovali umetniška iskanja "izgubljene generacije", politične skrajnosti in družbene nestabilnosti.

Plesi in džez v velemestnih središčih
Po njihovih besedah ni naključje, da je začetek dvajsetih let v kolektivnem spominu ostal po plesih in džezu v velemestnih središčih, poskusih ženske emancipacije in izbruhih "modernosti". Življenje je namreč iskalo nove načine premagovanja smrti in ruševin.

Koroška, plebiscit – protestni shod v Velikovcu 9. 5. 1920, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Koroška, plebiscit – protestni shod v Velikovcu 9. 5. 1920, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Kronologija dogodkov iz leta 1920 obsega množico zgodovinsko pomembnih datumov, začenši s 4. januarjem, ko sta se v okrajih Ljubljana, Novo mesto, Ptuj, Maribor, Celje, Črnomelj, Kamnik in Kočevje pojavili živalski kužni bolezni slinavka in parkljevka, v ptujskem, celjskem in radovljiškem okraju pa svinjska kuga.

Maksim Gaspari, Koroški Slovenec ubije celovškega lintverna. Plebiscitna razglednica št. 8, Narodni svet za Koroško, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Maksim Gaspari, Koroški Slovenec ubije celovškega lintverna. Plebiscitna razglednica št. 8, Narodni svet za Koroško, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

24. januarja je Adolf Hitler v Münchnu oznanil program Nacionalsocialistične delavske stranke Nemčije (NSDAP). 19. februarja je deželna vlada zaradi "splošne demoralizacije in podivjanosti" do velike noči prepovedala vse javne plesne prireditve.

V nedeljo vabijo na brezplačno javno vodstvo po razstavi 1920 s kustosom razstave Markom Štepcem. Prosijo za najavo na naslovu: info@muzej-nz.si.

24. aprila so se rudarji priključili železničarski stavki. V Ljubljani se je množica zbrala na Zaloški cesti. Prišlo je do streljanja in spopadov s policijo in z vojsko. Med demonstranti je bilo 14 smrtnih žrtev in več ranjenih.

12. novembra sta v Rapallu delegaciji Kraljevine Italije in Kraljevine SHS podpisali Rapalsko pogodbo, ki je določila mejo med državama. Italiji so pripadli Goriško-Gradiška, Trst, Istra s Cresom in z Lošinjem, del Notranjske, mesto Zadar ter otoka Lastovo in Palagruža.

Razstava, posvečena letu 1920, bo na ogled do oktobra 2020.