Razstava Švercanje temelji na zgodbah ljudi, na tem, kako so se znašli, je za STA povedal kustos Jan Malec Svetel.

Gre za fenomen iz osemdesetih let prejšnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji, ko je prišlo do devalvacije dinarja, naraščajoče inflacije in omejitev uvoza tako imenovanega "luksuznega" blaga. Ljudje so zato množično kupovali te dobrine v tujini, Štajerci predvsem v Avstriji, in jih nato skrivoma vozili domov.

"To luksuzno blago ni bilo nič drugega kot južno sadje, kava, alkohol, tuje revije in časopisi, kozmetika in elektronika," je pojasnil Malec Svetel iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor. "Vse, česar se ni dalo dobiti tukaj, so ljudje spretno spravljali čez mejo," je dodal.

Sorodna novica Zgodbe iz muzeja tihotapstva: "S 60 kilogrami kave si lahko kupil golfa"

Predstavljajo tudi zgodbe carinikov
Na razstavi predstavlja nekaj takšnih zgodb, ki so mu jih povedali ljudje. "Vse razstave v naši Trafiki namreč izhajajo iz lokalne skupnosti. Slišal sem že kar nekaj takšnih zgodb in zdaj jih predstavljam širši javnosti," je pojasnil.

Med predstavljenimi je zgodba nekdanjega carinika na mejnem prehodu Šentilj, ki je "prava zakladnica anekdot, tudi komičnih," je povedal kustos. Ena od pripovedi govori, da med cariniki sprva ni bilo nobene ženske, zato so pri pregledovanju potnic morale priskočiti na pomoč natakarice iz lokala ob meji.

Poleg zgodb je na razstavi tudi nekaj fotografij z mejnega prehoda, predmetov, ki so se tihotapili, in uniforma carinika. Obiskovalci bodo lahko v posebno škatlo tudi prispevali svoje zgodbe. "V tistem času, ko meje še niso bile odprte, so vsi to delali, to je bila javna skrivnost," je še povedal Malec Svetel.