Sorodna novica Decembrski potres še dodatno poškodoval ruševino dvorca Hošperk

Ostanke dvorca, ki predstavlja vrhunec baročne arhitekture na Slovenskem, želijo v Postojni zaščititi pred dokončnim propadom; zagotoviti morajo tudi varnost obiskovalcev, saj gre za priljubljeno turistično točko. Na novogoriški enoti Zavoda za kulturno dediščino (ZVKDS) menijo, da bi bila smiselna statična sanacija in nato razglasitev ruševine.

Občina je tako lani v sodelovanju z novogoriško enoto ZVKDS organizirala terensko srečanje pri dvorcu z italijanskim arhitektom Lorenzem Jurino, da bi pridobili podlage za izdelavo načrta najnujnejše sanacije ruševin. Jurina je v preteklosti z arhitekturnimi rešitvami saniral že vrsto podobnih objektov.

Občina za obnovo ne more odriniti dobrih osem milijonov
Arhitekturni biro Studio Jurina je nato pripravil "predlog konsolidacije, izboljšave in obnovitvenih del gradu Haasberg z ocenjenimi stroški, ki znašajo 8,25 milijona evrov brez DDV-ja", vendar bi bila "izvedba predlagane sanacije in revitalizacije ostalin finančno neizvedljiva iz proračuna občine", so zapisali na občini. "Nedvomno gre za večplasten in kompleksen projekt, ki zahteva večletne dejavnosti in izvedbo v več fazah, zato bo občina v prihodnjih mesecih pridobila dodatne ponudbe za izvedbo omenjenih nujnih del, na podlagi katerih bo lahko namensko dodelila sredstva za pripravo ustrezne dokumentacije za zavarovanje ostalin, npr. načrt izvedbe zunanjih podpornih zidov itd.," so dodali.

Občina je sicer v zadnjih letih s partnerji izvedla projekt Revitalizacija grajskega parka Haasberg, v sklopu katerega so postavili ograjo, klopi in mize, vzpostavili redno vzdrževanje okolice, izvedli razstavo Gradovi zelenega krasa in posneli dokumentarec z naslovom Grad, ki je postal dvorec in končal kot ruševina.

Nekoč najmogočnejši baročni dvorec na Slovenskem
Dvorec so po zasnovi kranjskega deželnega arhitekta furlanskega rodu Carla Martinuzzija na griču Stari grad pri Planini v začetku 17. stoletja zgradili knezi Eggenbergi, v bogati zgodovini pa je zamenjal več lastnikov, tudi rodbino Haasberg, po kateri je dobil ime. Zadnji lastniki so bili Windischgraetzi.

Prepozno, da bi stavbo vrnili v uporabno stanje
Od marca 1944, ko so ga požgali partizani, propada, saj so bili vsi poskusi obnove ali zaščite po vojni, ko je bil še v takšnem stanju, da bi ga lahko obnovili, neuspešni. Glede na trenutno stanje bi bila obnova, ki bi omogočila, da bi v dvorcu lahko izvajali določene dejavnosti, izredno velika naložba.

V bližini dvorca namerava občina zgraditi nov glavni most čez reko Unico, obstoječi kamniti most s štirimi loki, zgrajen še v obdobju Avstro-Ogrske, pa bi bil namenjen le še za pešce. Kot so povedali na občini, je projekt zaradi spremembe rabe "v fazi spremembe občinskega prostorskega načrta".

Koraki tudi za Mali grad
Občina sicer s pomočjo evropskih sredstev na Planinskem polju obnavlja tudi Mali grad, bolj znan kot Ravbarjev stolp. Prvi dve fazi sta dokončani – leta 2016 so obnovili streho, lani pa končali še prenovo kleti in pritličja, dostop do stolpa in prvega nadstropja ter elektroinstalacijska, restavratorska in konservatorska dela, zgradili so tudi parkirišča. Skupna vrednost druge faze je bila nekaj več kot 810.000 evrov.

Na postojnski občini želijo v prenovljenih prostorih vzpostaviti interpretacijsko-izobraževalno središče, uporabljali pa bi jih tudi za "butične dogodke in prireditve". Za naslednje faze obnove morajo še pridobiti dodatna sredstva.