Omenjena peterica nevladnih organizacij se je s projektom uspešno prijavila na razpis ministrstva za javno upravo za sofinanciranje razvoja in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva. Projektni partnerji so na podlagi razpisa prejeli 350.000 evrov, ki jih medsebojno enakomerno delijo.

Predstavniki peterice organizacij izpostavljajo svoja opažanja, da kljub pogostim akademskim in političnim razpravam o dediščini kot razvojni priložnosti njeni potenciali v praksi ostajajo premalo izkoriščeni. "Še vedno je nezadostno raziskana njena vloga pri reševanju sodobnih družbenih izzivov, kot so človekove pravice, vključevanje ranljivih skupin, duševno zdravje in kakovostno staranje. Projekt si prizadeva to spremeniti in dediščino postaviti v središče družbenega napredka," so sporočili predstavniki organizacij.

Projektno delovanje sodelujočih partnerjev sega v vseh 12 slovenskih statističnih regij. Kot skupno rdečo nit so prepoznali kulturno dediščino in njen potencial, da "gradi skupnosti, povezuje generacije, je vir navdiha in razvoja, temelj zelenega prehoda ter lakmusov papir socialne pravičnosti". Projekt predstavlja nadgradnjo predhodnega projekta treh partnerjev, Digitalni dediščinski inkubator.

Projekt prinaša tudi pet novih delovnih mest, ki jih financirajo s prejetimi sredstvi za obdobje 27 mesecev. Sicer pa partnerji v okviru novega projekta načrtujejo, da bodo v prihodnjih 27 mesecih nadgradili obstoječo dediščinsko spletno platformo Duri, napovedujejo več intervjujev, spletnih izobraževalnih dogodkov in podkastov z domačimi in tujimi strokovnjaki, bazar dobrih praks, strokovni posveti z javnimi deležniki in raziskavo o odnosu javnosti do kulturne dediščine. Poseben poudarek bo namenjen tudi inovacijam.

"Na nadgrajeni platformi bodo dostopni izobraževalni spletinarji, serije intervjujev in podkasti z domačimi in tujimi strokovnjaki. Razvite bodo smernice in strateški dokumenti," je pojasnila Nava Vardjan, direktorica Zavoda Dobra pot. Pobuda za sodelovanje je sicer prišla iz ID20. "Organizacije smo prepoznale skupne vrednote. Veliko organizacij dela dobro, manj pa je povezovanja. Delo smo začeli pred leti in vzpostavili spletno platformo, namenjeno povezovanju dediščinskih organizacij. To bomo zdaj nadgrajevali," je v imenu zavoda poudarila Nataša Balant.

Kibla bo tista, ki bo imela pomembno vlogo pri uporabi sodobnih tehnologij. "Na ta način želimo pozitiven odnos do dediščine približati čim širšemu občinstvu," je poudaril njen predsednik Peter Tomaž Dobrila. "Nemogoče je nagovoriti katero koli področje brez uporabe digitalnih orodij. V projektu bomo razvili UI-asistenta, ki bo podpiral delovanje sektorja, in raziskovali pristope k spletnemu zbiranju sredstev," je napovedal Marko Zevnik, direktor Zavoda Sopotniki, ki se bo v okviru projekta posvečal tudi izzivu kakovostnega staranja in zagotovil okrepljeno vključevanje starejših v dediščinske dejavnosti.

Muzej norosti med drugim načrtuje več posvetov z odločevalci na različnih lokacijah o tem, kje lahko nevladne organizacije v prihodnje še več prispevajo k polju kulturne dediščine. Po besedah Darje Farasin iz zavoda Muzej norosti ugotavljajo, da "kulturna dediščina kot javno dobro danes skorajda izumira. In to je nekaj, kar nas boli. Moramo poskrbeti, da bo kulturna dediščina dostopna vsem." Zavod Muzej norosti so ustanovili domačini s ciljem, da ohranijo in oživijo opuščeni grad Cmurek, v katerem je več desetletij deloval zavod za duševno bolne. Grad je bil dolga leta nedostopen javnosti, danes pa velja za primer trajnostnega ohranjanja kulturne dediščine, tudi z vsebinami, ki ozaveščajo o socialni in okoljski pravičnosti in človekovih pravicah nasploh.

O Muzeju norosti je nastal tudi dokumentarni film Amirja Muratovića v produkciji RTV Slovenija: