Rektor tržaške univerze Roberto Di Lenarda in predsednik Fundacije Narodni dom Rado Race sta slovesno podpisala pogodbo o brezplačnem prenosu lastništva Fabianijeve palače, hkrati pa je potekal tudi podpis pogodbe za desetletno brezplačno uporabo stavbe, ki bo univerzi ostala na razpolago do obnove poslopja Gregoretti 2.
Na Velikem trgu v Trstu se je po navedbah Primorskega dnevnika danes zbrala tudi manjša množica ljudi, ki je pričakala prihod italijanskega predsednika Mattarelle. Prisotni so bili med drugim tudi senatorka Tatjana Rojc, tržaški prefekt in vladni komisar Annunziato Varde ter državni sekretar na notranjem ministrstvu Ivan Scalfarotto.
"To je zame veliko zadovoljstvo, da je celotna narodna skupnost prevzela ta pomemben objekt, ki pomeni naložbo za prihodnost, za celotno mesto, kjer naj se vzpostavi nov dialog, ne le s samim mestom, ampak s celotnim zaledjem," je za Radio Slovenija dejala Tatjana Rojc.
"S tem, da se ta postopek zaključi na prefekturi, v vladni palači ob prisotnosti predsednika republike, mislim, da več od tega si nismo mogli pričakovati in nam je v veliko čast, da bo predsednik republike prisostvoval podpisu," je še pred podpisom dejal Rado Race.
13. julija 2020, ob 100. obletnici požiga Narodnega doma, je bil podpisan memorandum za vrnitev tržaškega Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Slovesnosti sta se takrat udeležila tudi slovenski predsednik Borut Pahor in njegov italijanski kolega Mattarella, ki sta predtem položila vence k spomenikoma bazoviškim junakom in tudi pri bazoviški fojb. Datum podpisa memoranduma je imel velik simbolni pomen, saj so tržaške fašistične in nacionalistične sile na ta dan leta 1920 požgale stavbo. "Danes gre za prepovedane sanje, ki so postale resničnost. Kot bi se po stotih letih končno poravnale vse zvezde, a se niso same, vsi skupaj smo jih," je takrat poudaril Pahor.
Italijanska vlada je ustrezno pravno podlago za prenos lastništva zagotovila oktobra lani, parlament pa je nato vladno uredbo potrdil decembra. Postopki so se zavlekli zaradi epidemije in menjave italijanske vlade.
Stavba predstavlja srčiko slovenstva v Trstu
Stavba Narodnega doma v Trstu ima izjemno simbolno, kulturno in zgodovinsko vrednost za avtohtono slovensko narodno skupnost v Italiji. Zgrajena je bila leta 1904 po zasnovi Maksa Fabianija in je bila za tisti čas edinstven večnamenski dom, ki je bil z gospodarskega vidika v celoti samozadosten. Predstavljal je osrednjo kulturno ustanovo tržaških Slovencev, gostil je številne slovenske organizacije in je imel dvorano, v kateri so prirejali predavanja, koncerte, predstave, zborovanja in druge prireditve, ter hranilnico, kavarno in hotel.
Dogovor predvideva, da Fakulteta za prevajalce in tolmače ostane v Narodnem domu, vse dokler ne bodo zanjo prenovljeni izbrani prostori v parku pri Sv. Ivanu. Pritlično dvorano bo še naprej upravljala Narodna in študijska knjižnica, fundacija pa naj bi v naslednjih korakih izdelala jasnejšo sliko za preporod slovenskega simbola v mestu. Preden bo ta ponovno zadihal s slovenskimi pljuči, bo po nekaterih ocenah minilo še deset let, je za Radio Slovenija poročala dopisnica Špela Lenardič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje