Muzej novejše zgodovine Slovenije bo 50. obletnico zaznamoval s priložnostno fotografsko razstavo. Na postavitvi Slovenika, zares si čudovita bo poudarek predvsem na fotografskem gradivu različnih avtorjev iz bogate zakladnice muzejeve Fototeke ter iz arhiva državnega upravljavca avtocest in hitrih cest. Na ogled bo od jutri pa vse do 31. avgusta, slavnostno odprtje pa bo že danes ob 17.00.

Več kot 40 razstavljenih fotografij, ki ponazarjajo vse faze gradnje – od prve sprožene mine na gradbišču do slovesnega odprtja dobri dve leti po začetku del – bo skupaj s predmeti (uniformami prvih cestninskih delavcev, kovčkom in torbico za prevažanje denarja) in pričevanji na ogled v prvem nadstropju muzeja in na platoju pred muzejem. Muzej novejše zgodovine skupaj z Darsom, ki je donator pri projektu, jeseni načrtuje še izid kataloga s slikovnim gradivom.

iz arhivov so za potrebe razstave tako prinesli fotografska dela Marjana Cigliča, Naceta Bizilja, Edija Šelhausa, Joca Žnidaršiča, Ivana Kramžarja, Vladimirja Čuka, Svetozarja Busića, Rudija Paškulina, Leona Jere in drugih.

Cestna afera: Slovenija si izbori enakopravno obravnavo
Leta 1969 je bil sprejet odlok o posodobitvi cestnih odsekov Vrhnika–Postojna–Razdrto na primorskem kraku in Hoče–Levec na štajerskem, za katerega bi del finančnih sredstev zagotovila tedanja Socialistična republika Slovenija, del pa Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), ki je v šestdesetih letih preteklega stoletja Jugoslaviji za graditev avtocest namenila več posojil.

Sorodna novica 40 let avtoceste Vrhnika-Postojna

Zaradi želje drugih jugoslovanskih republik, da bi prav tako gradile moderne štiripasovne ceste, je bila kvota posojila, ki jo je IBRD namenila Jugoslaviji, premajhna. Zvezni izvršni svet, ki je takrat odločal o razdelitvi posojil med republikami, je odločil, da posojila Sloveniji ne odobri, ker naj bi bile druge republike do tega bolj upravičene.

V Sloveniji je zaradi tega prišlo do t. i. cestne afere. Organi oblasti, mediji in prebivalstvo so stopili v bran takratni bolj liberalno usmerjeni republiški vladi Staneta Kavčiča in ga podprli v zahtevah po enakovredni obravnavi zahtev republik. Na koncu je prišlo do delnega kompromisa, tako da je Slovenija za odsek Vrhnika–Postojna dobila 16,1 milijona dolarjev posojila.

Gradnja prvega slovenskega avtocestnega odseka se je začela 22. maja 1970, uradno odprtje je bilo 29. decembra 1972, malo zatem, ko je Kavčič odstopil s položaja predsednika slovenske vlade. Skoraj 32 kilometrov dolg odsek so gradila podjetja iz vse Jugoslavije. Gradnja je bila razdeljena na tri pododseke: Vrhnika–Logatec, Logatec–Unec ter Unec–Postojna.