Študija razkriva tudi nekatera nova spoznanja o praksah mumificiranja.

To je prva sistematična raziskava vonjav mumificiranih teles, pri kateri so uporabili različne instrumentalne in senzorične tehnike, vključno z elektronskim "nosom" in izurjenimi človeškimi vohalci.

V študiji so moči združili strokovnjaki več držav, poleg raziskovalcev iz Slovenije in Združenega kraljestva so sodelovali tudi konservatorji in kustosi Egipčanskega muzeja v Kairu ter iz Poljske.

V središču raziskave je bilo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v Egipčanskem muzeju v Kairu. Raziskovalci so s plinskim kromatografom v povezavi z masnim spektrometrom izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih ta mumificirana telesa oddajajo. Ker pa instrumenti ne povedo, čemu je neki vonj podoben, ali je ta prijeten ali ne, je ob tem skupina človeških vohalcev, analitikov, ki so usposobljeni za prepoznavo in opis intenzivnosti vonja, opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost.

Boljše razumevanje starodavnih materialov za balzamiranje
"Vonj mumificiranih teles že leta vzbuja veliko zanimanje strokovnjakov in širše javnosti, vendar do zdaj še ni bila izvedena nobena kombinirana kemijska in senzorična znanstvena študija. Ta prelomna raziskava nam resnično pomaga pri boljšem načrtovanju ohranjanja in razumevanju starodavnih materialov za balzamiranje. Dodaja še en sloj podatkov, ki bodo obogatili muzejske razstave," pravi vodilni avtor raziskave, prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi častni profesor na UCL Institute for Sustainable Heritage.

Ko lahko muzejski predmet tudi povonjamo
Raziskava prinaša poglobljen pogled v ohranjanje in materialno zgodovino starodavnih mumificiranih teles, obenem pa odpira nove možnosti muzejske prezentacije. Že nekaj časa se pojavlja težnja, da se muzejski predmeti predstavijo ob spodbujanju čim več čutov obiskovalcev, kar pomeni, da pri ogledu eksponatom dodajo dimenzijo vonjav. V načrtu je, da raziskovalna skupina ustvari sodobno rekonstrukcijo vonja mumificiranih teles, ki bo omogočila boljšo izkušnjo obiskovalcev in jim približala prakse balzamiranja in konzerviranja na edinstven način.

Soavtorica raziskave dr. Cecilia Bembibre z UCL pri študiji poudarja dva vidika: "Prvič, vonji so razkrili nove informacije, kar poudarja pomen uporabe čutil za razumevanje preteklosti. Drugič, medtem ko je večina študij mumificiranih teles doslej potekala v evropskih muzejih, smo pri tej tesno sodelovali s kolegi iz Egipta, da bi zagotovili zastopanost njihovega strokovnega znanja in percepcijskih izkušenj ter skupaj razvili etičen in spoštljiv pristop k preučevanju mumificiranih teles."

Prijetne vonjave pomenile čistost, neprijetne razkroj
Za stare Egipčane je bil vonj med postopkom mumifikacije ključnega pomena, saj so prijetne vonjave povezovali s telesi božanstev in njihovo čistostjo, medtem ko so neprijetne vonjave veljale za znak pokvarjenosti in razpadanja telesa.

Zanimivo je, da je od tedaj minilo približno 5000 let, konservatorji vonj mumificiranih teles pa še vedno pogosto opisujejo kot prijeten, saj je rezultat smol in olj iglavcev, kot so bor, cedra in brin, drugih rastlinskih olj in smol, kot sta mirta in kadilo, pa tudi voskov.

Sorodna novica Kakšen vonj ima mumija? Kako diši Leonardova slika? Odgovor prinaša prelomni znanstveni projekt.

"Za stare Egipčane je bila mumifikacija pomembna pogrebna praksa, katere cilj je bil ohraniti telo in dušo za posmrtno življenje s podrobnim obredom balzamiranja pokojnika z uporabo olj, voskov in balzamov. Ta praksa se je sčasoma razvijala, prepoznavanje različnih uporabljenih tehnik in materialov pa omogoča vpogled v obdobje, kraj in družbenoekonomski status mumificiranega posameznika," ob predstavitvi študije pravi soavtor, profesor Ali Abdelhalim, direktor Egipčanskega muzeja v Kairu.

Nova študija je objavljena v Journal of the American Chemical Society, ki spada med najpomembnejše znanstvene revije na področju kemije.