Stephen Fry je dolgoletni spor okrog kipov s Partenona komentiral kot gost v avstralski TV-seriji z zelo zgovornim naslovom Stuff the British Stole (Roba, ki so jo nakradli Britanci).

Stephen Fry na letošnjem festivalu v Berlinu, kjer je pomagal predstavljati film Treasure režiserke Lene Dunham. Foto: EPA
Stephen Fry na letošnjem festivalu v Berlinu, kjer je pomagal predstavljati film Treasure režiserke Lene Dunham. Foto: EPA

V pogovoru z voditeljem Marcom Fennellom je Fry izrazil mnenje, da je čisto vseeno, če bi obstajal "še tako pedantno spisan dokument", ki bi lordu Elginu dovoljeval, da je leta 1802 z Akropole odnesel dragocene skulpture iz marmorja. "To je tako, kot da bi rekli 'No, Nemčija misli, da bi Slavolok zmage moral biti njen, in tukaj imajo tudi dokument, ki to dokazuje.' Ampak nacisti so okupatorska sila. Kakšno pravico imajo, da odločajo o kakršnih koli francoskih zakladih? Niso njihovi, da bi jih lahko razdajali."

"S tem bi se lahko ponašali"
Igralec, komik in pisatelj Fry se v resnici za vrnitev skulptur, ki so stare okrog 2500 let, javno zavzema že vsaj zadnjih deset let. Leta 2023 je njihovo selitev primerjal s tem, "da bi iz Pariza odstranili Eifflov stolp ali pa iz Salisburyja Stonehenge". Leta 2012 se je zavzemal za to, da bi "VB Olimpijske igre v Londonu izkoristila za to, da popravi veliko zgodovinsko krivico".

"Kaj ne bi Britanija izpadla uglajeno, če bi to naredila?" je Fry tokrat razmišljal v oddaji Stuff the British Stole. "Ne bi bil to fantastičen dosežek, s katerim bi se lahko ponašali? Za Atene so ti kipi veliko pomembnejši, kot mi sploh lahko razumemo."

"Pri muzejih je pomembno to, da bi morali biti pred nami, ne pa za nami glede ... človeštva in njegovega pomena in zgodb, vključno z zgodbo o tem, kaj muzej sploh pomeni. Muzeji razkrivajo ogromno o nas."

Britanski muzej, skrbnik
Britanski muzej, skrbnik "Elginove zbirke", ki vključuje približno polovico 160-metrskega friza, ki je krasil Partenon, je vedno izključeval trajno vrnitev kipov, češ da so bili zakonito pridobljeni in zakonodaja Združenega kraljestva to preprečuje zaradi nevarnosti krnitve svoje zbirke. Foto: EPA
Sorodna novica Sunakova košarica Micotakisu: za odpoved srečanja v zadnjem hipu "krivi" partenonski kipi

Spor z dvestoletno zgodovino
Marmornate kipe s Partenona, ki jih poznamo tudi kot "skulpture s Partenona", v Veliki Britaniji pa kot "Elginovo zbirko", so Britanci z akropole odnesli 1802, ko je bila Grčija pod turško zasedbo. Lord Elgin je bil takratni britanski ambasador v Otomanskem imperiju in je imel za selitev dovoljenje okupatorskih sil. Grki legitimnost tega dejanja seveda izpodbijajo že dobrih 200 let.

Na začetku tega meseca je Turčija zanikala trditev, da so otomanske oblasti britanskemu lordu dale kakršno koli dovoljenje za odstranjevanje antikvitet z Akropole.

Skulpture so v Britanskem muzeju v Londonu razstavljene že od leta 1832. Lani je vodstvo muzeja razglasilo, da si "aktivno prizadevajo s prijatelji v Grčiji doseči novo partenonsko sodelovanje" ter da "potekajo konstruktivne razprave". Odbor upraviteljev Britanskega muzeja sicer že ves čas zagovarja stališče, da kipi niso bili ukradeni in da je to, da so razstavljeni v Londonu, "pomembna predstavitev starodavne atenske civilizacije v kontekstu svetovne zgodovine".

"Nisem izdajalec"
Fry je sicer v pogovoru s Fennellom pripomnil, da bi bili kipi "v določenih pogledih v slabšem stanju, če jih Elgin ne bi odnesel v London", vseeno pa verjame, da je vrnitev zdaj nujna, češ da "so za Atence sveti". "Eden izmed razlogov, zakaj se zavzemam za vrnitev, je moja ljubezen do domovine, z vsemi njenimi napakami – ne pa zato, ker bi bil nekakšen izdajalec," pravi Fry.