Povod za izdajo knjige, ki jo je celjski arhiv predstavil v Mestnem muzeju Krško, je razglasitev Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021. k izdaji pa je prispevala tudi evforija okrog kuhanja, ki v zadnjih letih preplavlja javni prostor in postaja tudi dejavnik, ki se izpostavlja skozi zasebno življenje in prosti čas posameznika.

Razvoj od potrebe do veščine
V arhivu so zapisali še, da se je potreba po hrani in jedi razvila v veščino ustvarjanja in posredovanja zgodb, ki pripravo in ponudbo hrane gradi v privlačen produkt, slednji pa išče navdih v tradiciji in domišljiji. Recepti iz arhiva se tako izkažejo za odlično izhodišče, da postanejo vir novih gurmanskih zgodb.

Kot neposreden navdih za projekt je služil zvezek Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav. Gre za zanimiv in izviren vir, ki ga hranijo v Zgodovinskem arhivu Celje v zbirki rokopisov. Zvezek vsebuje več sto receptov oziroma zapiskov iz nekdanje hotelske kuhinje.

Za sodobnika ponekod nerazumljivi zapisi
V celjskem arhivu so zapisali, da zvezek za sodobnega posameznika, ki se spopada z izzivi v domači kuhinji, ni najbolj praktičen, saj je med drugim celo nerazumljiv v marsikaterem detajlu. To je spodbudilo odločitev, da so z mentorji za pouk kuhanja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje razvozlali številne probleme in naposled izbor receptov prevedli v obliko za sodobno rabo. Skupaj z dijaki so postopke priprave jedi tudi praktično preizkusili.

V knjigo so vključili 18 receptov za raznolik nabor jedi – od juh prek glavnih jedi do sladic. Dodano vrednost receptom dajejo še komentarji, ki so pomembni za razumevanje posebnosti in tudi več vrst razhajanj pri pripravi jedi nekoč in danes. V izvirnem zvezku je sicer več kot 200 zapisov za pripravo jedi in tudi raznolikih zdravilnih pripravkov.

Uganko sodobnim izzivom pa ni predstavljala le gurmanska vsebina, ampak tudi sam izvor zvezka in njegovo popotovanje preko celjskega antikvariata do Zgodovinskega arhiva Celje pred nekaj leti.

Izvor zvezka in njegovo popotovanje
Žig Rajhenburg ob uvodni strani z izpisanim naslovom nakazuje, da naj bi Hotel Triglav deloval v Brestanici, kar pa je bilo nekoliko zavajajoče. Hotel Triglav je deloval v Sevnici, kar v knjigi natančno oriše Oskar Zoran Zelič. Navezave najemnikov hotela izkazujejo vez na Brestanico in krško občino, od koder je prihajala tudi Nežka Arh, ime katere najdemo zapisano s svinčnikom zgoraj na isti naslovni strani zvezka.

V celjskem arhivu sklepajo, da je najverjetneje nekdo, ki je pod naslovom manj čitljivo podpisan kot Feliks, prav po njenih zapiskih 31. maja leta 1925 prepisal prvi del vsebin v zvezku. Drugačne pisave in dodajanje vsebin nakazuje tudi, da je zvezek imel zelo dolgotrajno živo vlogo – ob njem pa so se njegovi uporabniki tudi starali in ga širili še na zapise receptov, ki že mejijo tudi na bolj lekarniško rabo.

Ne le skrbna hramba, temveč tudi pridna uporaba zvezka
Prenos zvezka iz Posavja v Celje je povezan z družino priznanega geologa Janeza Rihteršiča, ki se je skupaj s svojo ženo Ano ustalil v Celju. Nežka Arh je bila njegova teta, žena Ana pa je zvezek z recepti tudi v desetletjih v drugi polovici minulega stoletja skrbno hranila in pridno uporabljala.

Navezava zapisov, ki so jih sprva uporabljali v sevniški hotelski kuhinji, z zgodbo o rabi zvezka v zasebnem stanovanju na celjskem Otoku izkazuje izvirno in nadvse unikatno zgodbo, kako je kuhinja v naši družbi pomembna vez v tradiciji, so še dodali v Zgodovinskem arhivu Celje.