A se je tudi prvomajsko mrzlično iskanje zaklada v nizozemski vasi Ommeren v pokrajini Gelderland končalo brez najdbe. Zgodovinarji so izvedli izkopavanja na lokaciji, ki jo je določil njihov kolega, je poročala nizozemska javna televizija NOS.

Iz sefov v žepe, iz žepov v krste ...
Po tem, ko je avgusta 1944 bomba zadela banko v Arnhemu, prestolnici pokrajine Gelderland, se je sprostila vsebina velikega števila sefov. Nemški vojaki so si nato žepe zvrhali z dragocenostmi, ki so jih po pričevanju nekaterih pozneje pokopali v štirih krstah blizu Ommerena.

Skiciran zemljevid, ki naj bi vodil do zaklada
Informacije o tem so prišle v javnost januarja letos, ko je nizozemski nacionalni arhiv po izteku 75-letnega obdobja zaupnost objavil star skiciran zemljevid. Na njem so zapisani namigi do zaklada, ki so v občini vzbudili iskalno mrzlico. Lov za zakladom je bil sicer prepovedan, a okoliških prebivalcev, amaterskih arheologov in seveda lovcev na zaklade to ni ustavilo, da se ne bi podali na iskanje z detektorji kovin in lopatami v rokah, navaja Brussels Times.

Združenje zgodovinarjev, poimenovano Zgodovinski krog Kesteren, je za 1. maj pridobilo dovoljenje za izkopavanje na lokaciji, ki jo je nakazal izvedenec, a tudi po tem niso našli nobene sledi o krstah z dragocenostmi. Kot navaja časopis, se je lov na zaklad na tem območju zdaj dokončno končal.

Iskanje krst z dragoceno vsebino že leta 1947
Skiciran zemljevid je kmalu po koncu vojne pridobila nizozemska centralna služba za odkrivanje premoženja, pristojna za iskanje nemškega kapitala na Nizozemskem. Obstoj zaklada sicer ni bil nikoli v celoti potrjen, a je omenjen državni organ že leta 1947 izvedel več neuspešnih poskusov iskanja. Takrat tudi niso arhivirali natančne lokacije iskanja, nekateri pa domnevajo, da so bile krste odkopane celo že med okupacijo, še piše Brussels Times.