Razstava z naslovom Impresionizem in nasledstvo, ki bo na ogled v osrednjem razstavnem prostoru praškega gradu, bo zajela časovno obdobje med letoma 1870 do 1930. Jedro bodo impresionisti, izpostavili pa bodo tudi tiste umetnike, ki so bili tako ali drugače povezani s Češko; bodisi da so na Češkem študirali, bodisi da so prijateljevali s češkimi umetniki ali pa da so pustili svoja dela na Češkem.

Kot najvidnejše predstavnike teh povezav direktorica galerije Barbara Jaki navaja slikarja Janeza in Jurija Šubica ter kiparja Alojza Gangla in arhitekta Jožeta Plečnika.

Postavitev bo združila skoraj 450 del, med njimi bodo tudi dobro znane umetnine iz stalne zbirke Narodne galerije, kot sta sliki Mateja Sternena Rdeči parazol in Ivana Groharja Macesen ali pa slika Jurija Šubica Pred lovom. Ob delih iz Narodne galerije bodo vanjo vključena dela tudi iz nekaterih drugih institucij ter dela, ki so v zasebni lasti. Zastopani bodo vsi mediji ‒ kiparstvo, slikarstvo, grafika in knjižna ilustracija. Razstava bo na ogled od sredine maja do septembra, zato si obetajo dobre obiskanosti.

Slovenski ekspresionisti na ogled v turističnem biseru pod Unescovo zaščito
Nadaljevanje razstave na praškem gradu pa bo v mestecu Kutna Hora pripravila Galerija Božidarja Jakca. Pod naslovom Obrazi ekspresionizma - odtisi duha: Slovenski, češki in nemški ekspresionisti bo zajela obdobje od 1905 do 1925. Na postavitvi, ki bo pomenila prvo umestitev slovenskega ekspresionizma v srednjeevropski milje, bodo z deli med drugim zastopani France in Tone Kralj, Nande Vidmar, Emil Filla in Jirži Kars. Razstava bo na ogled od sredine junija do sredine septembra.

Kaj pa doma?
V matični hiši, torej v Narodni galeriji, bodo obsežno razstavo posvetili scenografiji. Postavitev z naslovom Obujeni prostori igre ‒ 100 let scenografije, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi), bodo v razstavišču Narodne galerije odprli 25. aprila. Združila bo številne scenske risbe, nekaj jih bo tudi iz zbirke galerije, na ogled bo tudi nekaj maket. Razstava bo interaktivno naravnana, ponudila bo bogat spremljevalni in izobraževani program.

Med avtorji, ki bodo zastopani, so denimo slikarji Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, Ivan Vavpotič, Maksim Gaspari, Avgust Černigoj, Božidar Jakac in Gabrijel Stupica pa do sodobnih ustvarjalcev, kot je denimo Meta Hočevar. Razstava bo na ogled do 8. septembra.

Dragoceni brevir kot zvezda razstave
V začetku oktobra ji bo sledila razstava Slavno mesto ljubljansko in njen škof Žiga Lamberg. Postavitev se bo, kot je povedala Barbara Jaki, razvijala okrog molitvenika Žige Lamberga, ki je bil pred leti vrnjen v slovensko kulturno dediščino.

Osrednji eksponat bo brevir prvega ljubljanskega škofa Žige Lamberga, ki je eden redkih ohranjenih oglejskih brevirjev iz beneške tiskarne Francisca Rennerja. Poleg škofa Lamberga in njegovega brevirja bo razstava predstavila tudi tedanje kulturne centre v Ljubljani. Ta je bila v 15. stoletju pomembno kulturno središče, omenjeni kulturni centri pa so se oblikovali v izpostavah samostanov, ki so imeli tudi bogate knjižnice.

Razstavo pripravljajo v sodelovanju z umetnostno zgodovinarko Natašo Golob, ki je večino raziskovalnega dela posvetila srednjeveškim rokopisom, in zgodovinarjem Francetom Dolinarjem. Odprli jo bodo v prvi polovici oktobra, na ogled pa bo do srede januarja 2020.