Arheologi so v predelu Insula dei Casti Amanti v osrednji soseski antičnih Pompejev pretekli teden odkrili majhno, a nenavadno bogato okrašeno hišo z odlično ohranjenimi freskami z mitološkimi prizori.

Stavba, imenovana Fedrina hiša po mitološki kraljici Aten, osvetljuje spremembe v arhitekturnih slogih, saj v primerjavi z večino hiš tistega časa ni bila zgrajena okoli tradicionalnega rimskega atrija, odprtega prostora z bazenom za zbiranje deževnice. Bila je namreč premajhna, zato je bil njen zbiralni sistem speljan po kanalu v vodnjak.

Kljub majhnosti hiše so arheologe presenetile številne freske, ki krasijo stene nekdanje hiše. Na eni od fresk je upodobljena tudi Fedra, kretska princesa iz grške mitologije, ki se je zaljubila v svojega pastorka Hipolita. Zaradi neuslišane ljubezni je svojega moža Tezeja naščuvala proti Hipolitu in tako povzročila njegovo smrt, zatem pa naredila samomor.

Na drugi freski sta upodobljena Afrodita, boginja ljubezni, lepote in plodnosti, in njen ljubimec Adonis, ki je umrl tragične smrti. Poudarili so, da so freske podobne kot v večjih in bogatejših hišah v Pompejih. Na stenah so prikazani še drugi mitološki prizori, med drugimi prizor s satirom in nimfo in poškodovana upodobitev Parisove sodbe.

Izkopavanje hišnega oltarja za daritve in molitve rimskim bogovom pogosto zahteva sodelovanje različnih strokovnjakov, je dejal Gabriel Zuchtriegel, direktor arheološkega parka v Pompejih. "Trenutno pri delu sodelujejo arheologi, restavratorji in arheobotaniki, da bi natančno razumeli, kako je potekal obred zadnjega žrtvovanja rimskim bogovom pred izbruhom."

Pompeje je leta 79 doletela usodna tragedija, ko je ob izbruhu bližnjega ognjenika Vezuva pepel pod seboj pokopal celotno naselbino, njeno prebivalstvo in tudi okoliška naselja. To je pomenilo njihov konec, pod plastmi pa se je zato toliko bolje ohranilo celotno mesto z jasno urbanistično zasnovo in ponekod dobro ohranjenimi stavbami in cestami. Prvič so ostanke odkrili v 16. stoletju, prva izkopavanja pa so se začela leta 1748. Potem ko so bile italijanske oblasti deležne kritik, ker so tako pomembno arheološko najdišče dolga leta zanemarjale in prepustile propadanju, se v zadnjem obdobju ob finančni podpori Evropske unije, ki je temu projektu namenila 105 milijonov evrov, to znova raziskuje, opravljajo se konservatorska in restavratorska dela ter predstavitve javnosti.

Arheološki park zadnja leta javnost redno obvešča o novih odkritjih, ki so v zadnjih letih razmeroma pogosta.