Ministrica za kulturo Lina Mendoni je danes pripravila slovesnost ob vrnitvi treh fragmentov skulpture, ki predstavljajo konja in dve moški glavi, ki so bili izvirno na Partenonu na Akropoli, nato pa v Vatikanskih muzejih.

Sorodna novica Vatikan bo Grčiji vrnil ostanke Partenona

"Takšne pobude kažejo pot, kako je mogoče dele Partenona znova združiti in zdraviti rane, ki so jih pred toliko leti povzročile barbarske roke," je dejala Mendoni. "To nas pripelje do pravične in moralne zahteve celotnega grškega ljudstva ter te vlade in njenega premierja po dokončni vrnitvi vseh kipov s Partenona."

Fragmente bodo dodali zbirki v muzeju Akropola, ki so ga odprli leta 2009 ob vznožju starodavnega mesta v središču grške prestolnice. Vatikan je vrnitev označil za ekumensko "donacijo" Grški pravoslavni cerkvi, a je gesta obenem povečala pritisk na londonski muzej, da doseže poravnavo z Grčijo po kampanji, ki so jo Atene sprožile pred 40 leti.

"To dejanje papeža Frančiška je zgodovinskega pomena in ima pozitiven vpliv na vseh ravneh ... Upamo, da je zgled drugim," je dejal primas Grške pravoslavne cerkve, nadškof Hieronim II.
Grčija trdi, da so partenonske skulpture jedro njene starodavne dediščine, medtem ko zagovorniki dejanj Britanskega muzeja trdijo, da bi njihova vrnitev lahko spodkopala muzejske zbirke in kulturno raznolikost po vsem svetu, poroča Ameriška tiskovna agencija AP.

Uradniki grškega ministrstva za kulturo so zanikali govorice, ki jih je prejšnji mesec podal predsednik Britanskega muzeja George Osborne, da Združeno kraljestvo in Grčija pripravljata dogovor o razstavi partenonskih marmorjev v Londonu in Atenah.

Bruce je takrat dobil dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov
Partenonski kipi oz. Elginova zbirka je dolgoletno jabolko spora med državama. Leta 1801 so jih iz arhitektur atenske Akropole, nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev, odstranili po naročilu britanskega diplomata, elginskega grofa Thomasa Brucea (1766–1841). Temu je od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov.

Skulpture je nato po burni poti prepeljal v London, junija 1816 pa jih je prodal britanski vladi. Sporno pridobljeni kipi so že takrat dvignili prah v britanski družbi in razdelili britansko javnost na tiste, ki so ga pozdravljali, in tiste, ki so dejanje označili za vandalizem. Po burnem diskurzu je britanska vlada dele ene največjih arhitekturnih in kiparskih stvaritev antičnega sveta vendarle odkupila in jih razstavila v Britanskem muzeju, kjer zaradi Elginovega negativnega slovesa zbirko raje imenujejo partenonski kipi.

Kiparske stvaritve, ki spadajo med vrhunce antične kiparske umetnosti, so nastale med letoma 447 pr. n. št. in 432 pr. n. št., gre pa za arhitekturno plastiko – figure, reliefe in fragmente frizov. V Atenah pa želijo dela razstaviti ob drugih eksponatih Akropolskega muzeja, ki so ga odprli leta 2009 in se morali ob tem zadovoljiti z nemalo kopijami monumentalnega friza 2500 let starega templja.

Velika Britanija z argumentom, da so bili kipi pridobljeni po zakoniti poti, že leta zavrača grške pozive k vrnitvi del. Grčija že od razglasitve svoje neodvisnosti leta 1832 redno opominja na svoj zahtevek po restituciji kulturne dediščine. Britansko stališče je, da je Elgin kipe odkupil po veljavni pogodbi, ki jo je sklenil z otomanskim cesarstvom, in da gre v vsakem primeru za "skupno dediščino".

Akropola, iz Aten vidna skoraj od koder koli, se dviga dobrih 150 metrov nad dolino Ilissos. Na seznamu Unescove svetovne dediščine je že od leta 1987.

Pod vodstvom Perikleja, ki je Atene vodil v zlati dobi (vladal naj bi približno med letoma 461 in 429 pr. n. š.), se je na Akropoli začelo velikopotezno graditi. V 5. stoletju pr. n. št. je dobila svojo končno podobo – zgradili so propileje –, pompozni vhod v Akropolo, tempelj Atene Nike, tempelj Erehteion (štirje našteti kulturni spomeniki so se ohranili do danes), zakladnico, številna manjša svetišča, posvečena bogovom, ki so jim stari Grki tako zaupali, gledališče – in seveda tempelj Partenon, v katerem je stal velikanski kip boginje Atene.