Po tem zakonu se lahko arheologija uporabi za "odkrivanje in izvajanje znanstvenih študij arheoloških ostankov (na kopnem in pod vodo), ki bi jih sicer lahko uničilo razvojno delo". In tako so se arheologi februarja 2022 lotili izkopavanj pod zgradbo iz 12. stoletja ter spravili na plano več kot 1000 fragmentov zgodovinskih umetnin, piše Art News.

Izkopavanja le malo globlje od 40 centimetrov
Več ekip s francoskega Nacionalnega inštituta za preventivne arheološke raziskave (INRAP), so smele kopati do globine nekaj več kot 40 centimetrov pod tlemi, kar je ista globina, do katere so v tla segali temelji gradbenih odrov.

Izkopavanja je opravljala tudi ekipa pod vodstvom Christopha Besnierja, ki je imela sprva samo pet tednov časa za izkopavanja pod kamnitimi tlemi katedrale. "Izkazalo se je, da so ostanki veliko bogatejši od pričakovanj," je Besnier povedal za National Geographic.

Izkopali 1035 fragmentov umetnin in sto grobov
Strokovnjaki so našli kar 1035 fragmentov umetnin in sto grobov, s čimer se je skupna evidenca katedrale povečala na več kot 500 pokopov. Številne krste, skupaj z raztresenimi kostmi, ostajajo neidentificirane.

Svinčeni sarkofag, ki bi nemara lahko pripadal pesniku Joachimu du Bellayu (1522–1560), sodi med bolj opazne pokope v katedrale Notre-Dame. Arheologi so izkopali tudi glave in trupe apnenčastih kipov v naravni velikosti, vključno s kipom Kristusa. Med pomembnejšimi arhitekturnimi najdbami je tudi korna pregrada (fran. jubé) iz 13. stoletja, ki je nekdaj ločevala kor in svetišče od javnosti.

Tudi boljši vpogled v podnebne razmere v času gradnje
Prenova in rekonstrukcija Notre-Dame po požaru aprila 2019 sta raziskovalcem omogočili tudi boljše razumevanje, kako so obrtniki v srednjem veku prvotno zgradili katedralo. Študija zoglenelih tramov pa je na primer ponudila boljši vpogled v podnebne razmere tistega časa. Srednjeveški tesarji so uporabljali približno 100 let stara in okoli 15 metrov dolga hrastova debla. Držala za vrvi, ki so jih odkrili na njih, so očitno uporabili, da so povezali hlode za prevoz po reki Seni.

Sorodna novica V resnici Železna gospa? Notre-Dame prva gotska katedrala s stotinami železnih sponk.

Razkrita "železna skrivnost" katedrale
Popolna analiza katedrale je pomagala tudi pri nadaljnji avtentifikaciji srednjeveških artefaktov, kot so veliki vitraži v prečni ladji katedrale.

Požar je razkril tudi tako rekoč železno skrivnost Notre-Dame, prve gotske katedrale, pri gradnji katere so na mnogih mestih uporabili železne sponke za povezovanje kamnov. Najstarejše sponke, dolge približno 25 do 50 centimetrov, izvirajo iz časa začetka gradnje katedrale v 60. letih 11. stoletja.

Razvidne so tudi tehnike klesanja vzdolž kamnitih površin. Na drugi strehi nad korom iz 13. stoletja pa so odkrili vnovično uporabo materiala.