Prejšnjim članom sveta ZVKDS-a se je mandat iztekel 3. marca, zato je ministrstvo za kulturo v decembru objavilo poziv za sodelovanje v svetu tega zavoda. Po izboru prejetih prijav je imenovalo predstavnike ustanovitelja v svetu, so sporočili po seji vlade. Novi člani so imenovani za mandatno obdobje petih let.

Neža Čebron Lipovec je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) in magistrirala na šoli za konservatorstvo – Raymond Lemaire International Centre for Conservation, Faculty of Engineering, Catholic University of Leuven, doktorirala pa na področju arhitekturne zgodovine na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Od leta 2009 je zaposlena kot raziskovalka in predavateljica na tej fakulteti. Sodeluje pri številnih mednarodnih aplikativnih projektih in več nacionalnih raziskovalnih projektih.

Marko Jaklič je diplomiral na Ekonomski fakulteti UL, magistriral na New School for Social Research v New Yorku in pridobil naziv doktor poslovne ekonomije, ki sta mu ga podelili Ekonomski fakulteti UL in European University Institute v Firencah. Na ljubljanski ekonomski fakulteti je zaposlen kot redni profesor za področje poslovne ekonomije. Deluje na področjih strateškega menedžmenta, inovativnosti, organizacije, politike konkurenčnosti in politične ekonomije. Vpleten je v številne mednarodne raziskovalne projekte s področja ustanov v gospodarskem razvoju.

Petra Blajhribar Kubo je diplomirala iz arheologije na Filozofski fakulteti UL, znanje je nadgradila na Univerzi v Cukubi na Japonskem, kjer je leta 2015 pridobila naziv magistra znanosti. Trenutno končuje doktorsko disertacijo, ki je zmes evropske in japonske arheologije. Med več kot desetletnim bivanjem na Japonskem je delala kot asistentka na omenjeni univerzi, predavala o arheologiji in muzejski dejavnosti ter se ukvarjala s prevajanjem in tolmačenjem za gledališča in muzeje. Trenutno je zaposlena kot svetovalka za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo.

Metka Sušec Praček je po diplomi na Pravni fakulteti UL zaključila še podiplomski študij na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Sledila je zaposlitev v pravosodju, po zaključku obvezne prakse je opravila državni pravosodni izpit. Nato je nekaj časa delala kot strokovna delavka na temeljnem sodišču v Kopru, pozneje je kariero nadaljevala v pravni službi Luke Koper. Skozi leta je v družbi Luka Koper delala na različnih delovnih mestih, med drugim vodstvenih. Leta 2021 se je upokojila, nato pa je lani opravila še usposabljanje za člane nadzornih svetov in upravnih odborov.

Nadalje je vlada na seji Andreju Naredu podelila polni mandat na mestu direktorja Arhiva RS za dobo petih let. Imenovala ga je s 5. aprilom do najdlje 4. aprila 2029 z možnostjo ponovnega imenovanja. Predtem je bil dvakrat imenovan za vršilca dolžnosti direktorja, sicer pa je v osrednjem slovenskem državnem arhivu zaposlen že 25 let.

Sorodna novica Na čelu Arhiva RS Bojana Cvelfarja zamenjal Andrej Nared

Andrej Nared je diplomiral in doktoriral na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete UL. Od leta 2013 je opravljal naloge namestnika direktorja Arhiva RS, predtem je 15 let skrbel za starejše arhivske fonde s področja deželne uprave, nekatere tematske zbirke ter osebne fonde in zbirke. Med letoma 2003 in 2015 je bil član strokovnega sveta Zgodovinskega arhiva Ljubljana, med letoma 2012 in 2019 je bil član nacionalnega odbora za zaznamovanje stoletnic prve svetovne vojne, med letoma 2016 in 2020 je bil tudi član strokovnega sveta Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK).

Nared je bil tudi član arhivskega sveta pri ministrstvu za kulturo in raznovrstnih komisij. Predsedoval je delovni skupini za pripravo predloga pravilnika o strokovnih izpitih in pridobivanju strokovnih nazivov na področju varstva arhivskega gradiva. Od leta 2018 je predsednik komisije za podeljevanje stanovskih Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj, ki jih podeljuje Arhivsko društvo Slovenije.

Leta 2011 je zasnoval spletno rubriko Arhivalija meseca, ki jo od takrat tudi ureja. Za vodenje in realizacijo projekta Arhivi – zakladnice spomina, pri katerem so v letih od 2011 do 2015 sodelovali vsi slovenski arhivi, je leta 2016 prejel Aškerčevo priznanje. Funkcijo vršilca dolžnosti direktorja Arhiva RS je opravljal od 1. junija 2023, potem ko je vlada razrešila dotedanjega direktorja Bojana Cvelfarja, so še sporočili z vladnega urada za komuniciranje.