Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondō Kawase v Pekingu. Foto: Dokumentacija SEM
Ivan Skušek ml. in Tsuneko Kondō Kawase v Pekingu. Foto: Dokumentacija SEM

Danes so predmeti dragocene Skuškove zbirke znova na ogled javnosti – predstavljajo jih v Slovenskem etnografskem muzeju, ki predmete hrani od leta 1963. Predmeti so bili zaradi pomanjkanja prostora dolgo časa shranjeni v depojih muzeja, zdaj jih je 130 vključenih na razstavo z naslovom Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke.

V SEM-u predstavljajo zgodbo o strastnem zbiralcu Skušku in njegovi ženi Mariji Skušek (Tsuneko Kondō Kawase). Postavitev odpira vprašanja o nastanku zbirke in umetnostnem trgu v tedanjem Pekingu, sledi prevozu zbirke v Evropo, osvetljuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njeno življenje, vpeto med predmete, natlačene v več stanovanjih.

Prav tako so predstavljeni Skuškovi poskusi, da bi zbirka postala samostojen azijski muzej, prvič pa je predstavljena tudi maketa kitajske stavbe, ki jo je najverjetneje kupil s tem namenom. Lani so maketo obnovili strokovnjaki iz Palačnega muzeja v Pekingu, ki so prav za to priložnost obiskali Ljubljano. Maketa je tako prvič po sto letih postavljena na ogled.

V Slovenskem etnografskem muzeju razstava Življenje Skuškove zbirke

Obiskovalec razstave se lahko sprehodi po rekonstruirani dnevni sobi zakoncev – predmeti so razporejeni tako, kot sta jih imela sama. Poleg makete in izbranih pohištvenih kosov je na ogled še vrsta predmetov iz Skuškove zbirke, na primer veliko rezljano stojalo z ogledalom, zbirka budističnih kipcev in vezena dvorna oblačila. Razstavljena je tudi zbirka nenavadnih kitajskih predmetov, ki je imela v domu Skuškovih posebno mesto, kot so pribor za uživanje opija, golobje piščali in glasbila.

Sklepni del razstave je posvečen možnostim, ki jih za raziskovanje in predstavitev muzejskih zbirk odpirajo sodobne tehnologije. Ogledati si je mogoče virtualno simulacijo muzejskega predmeta in proces raziskovanja predmetov s 3D-modeliranjem.

Senčnik za svetilko, porcelan, dinastija Qing, 19. stol. Foto: Larisa Matijevič
Senčnik za svetilko, porcelan, dinastija Qing, 19. stol. Foto: Larisa Matijevič

Od poraženega mornarja do oficirja za oskrbovanje
Ivan Skušek ml.
je po študiju na trgovski akademiji v Gradcu vstopil v cesarsko kraljevo mornarico, kjer je kmalu postal mornariški komisar. Julija 1913 je kot oficir za oskrbovanje na avstro-ogrski vojni ladji SMS Kaiserin Elisabeth iz pristanišča Pulj odplul proti vzhodni Aziji. Poleti 1914 jih je tam dosegla prva svetovna vojna. Ko je Japonska napovedala vojno Nemčiji in Avstriji, se je posadka pridružila nemškim vojakom pri obrambi nemške koncesije na polotoku Shandong. Poraženi mornarji so pristali v ujetništvu na Japonskem, Skušek pa v Pekingu. V prisilnem bivanju je bil glavni oficir za oskrbovanje, imel je dovoljenje za prost izhod in lahko se je svobodno gibal po Pekingu.

Avstro-ogrski častnik in Japonka v ljubljanskem stanovanju, polnem kitajskih umetnin
Sorodna novica Iz stotin koščkov so sestavili edinstvena eksponata iz kitajske zbirke Skušek

Med Skuškovim bivanjem na Kitajskem je bil Peking zaradi večjih političnih sprememb in vdora tujih sil na trg z umetninami še posebej živahen, kar mu je olajšalo nakupovanje starin. V Pekingu je spoznal Japonko Tsuneko Kondo Kawase, ki se je pozneje preimenovala v Marijo Skušek, in se z njo poročil. Leta 1920 se je z njo in njenima otrokoma iz prvega zakona vrnil v Ljubljano, za njima pa je kmalu pripotovala tudi izjemna zbirka kitajskih in japonskih predmetov.

Sanje o azijskem muzeju
Želela sta vzpostaviti azijski muzej, odprt za javnost, a jima ni uspelo. Tako sta vse do smrti živela med predmeti, ki sta jih pripeljala iz Kitajske, na ogled so bili tudi širokemu krogu njunih znancev. Po drugi vojni je njuno stanovanje na Strossmayerjevi ulici v Ljubljani začelo delovati kot neke vrste zasebni muzej. Skuška sta številne predmete podarila družini in prijateljem, nekaj pa sta jih bila prisiljena prodati. SEM hrani zbirko od smrti Tsuneko, zaradi pomanjkanja prostora je bila dolgo časa hranjena v depojih.

Restavriranje okrasne stene iz 19. stoletja, dinastija Qing. Foto: Blaž Verbič
Restavriranje okrasne stene iz 19. stoletja, dinastija Qing. Foto: Blaž Verbič

Kot avtorji razstavo podpisujejo vodja raziskovalnega projekta Helena Motoh iz ZRS Koper, profesorica Nataša Vampelj Suhadolnik s Filozofske fakultete v Ljubljani, kustos Ralf Čeplak Mencin iz SEM-a ter Gerald Kozicz in Max Frühwirt z Inštituta za arhitekturo in medije Tehniške univerze v Gradcu. Razstavo lahko ujamete do 31. avgusta 2025.