Majolika, ki so jo v 60. letih 20. stoletja izdelali v ljubljanski tovarni Dekor. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Foto: Narodni muzej Slovenije - Metelkova/Tomaž Lauko
Majolika, ki so jo v 60. letih 20. stoletja izdelali v ljubljanski tovarni Dekor. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Foto: Narodni muzej Slovenije - Metelkova/Tomaž Lauko

Postavitev z naslovom Slovenska majolika predstavlja ta predmet v dveh pogledih: kot keramično tehniko in kot obliko posebne posode, namenjene pitju vina. Ta posebna oblika ročke za vino je ime dobila po keramični tehniki majolika, ki je poimenovana po španskem otoku Majorka. Tehniko so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode.

Sorodna novica Majolika kot tako rekoč mitološki predmet, simbol dobre in vesele družbe

Vrhunec priljubljenosti na prelomu stoletja
Kot oblika posode je majolika na slovenskih tleh postala še posebej priljubljena v 19. in 20. stoletju. Najbolj znane so tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka 50. let 20. stoletja do konca obstoja tovarne v letu 2008. Kot so poudarili, pa ročk za vino – majolik niso izdelovali edini, saj so bile tudi del programa Keramične tovarne bratov Schütz v Libojah pri Celju, številne nove motive in vzorce pa so tej tradicionalni obliki dodali v ljubljanski Tovarni fine keramike Dekor.

Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje, so zapisali v muzeju.

Med majolikami in fajansami
Na razstavi je na ogled kar 188 predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije in Medobčinskega muzeja Kamnik, kamor se bo razstava selila novembra. V muzeju vsaj za zdaj še nimajo natančnejših podatkov, kdaj so na ozemlju današnje Slovenije začeli izdelovati ročke za vino – majolike.

Majolika (Gorenjcu meseca), izdelana v 80. letih 20. stoletja v kamniškem ETI Svitu. Hrani jo medobčinski muzej Kamnik. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko
Majolika (Gorenjcu meseca), izdelana v 80. letih 20. stoletja v kamniškem ETI Svitu. Hrani jo medobčinski muzej Kamnik. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko

Najstarejšo industrijsko izdelano in datirano ročko v zbirki Narodnega muzeja Slovenije so naredili pred letom 1871 v keramični tovarni v Nemškem Dolu, danes Slovenskem Dolu. Bogatejši sloji na ozemlju današnje Slovenije so tako majoliko kot pozneje fajanso zelo cenili. Fajansa je poimenovanje za loščeno žgano glino boljše vrste oziroma izdelek iz tega materiala. V marsikaterem popisu zapuščine so naštete in delno tudi opisane različne majolične in fajančne posode.

Majolika se je uveljavila tudi kot izdelek lončarske obrti oziroma kmečkega lončarstva, ki je na Slovenskem nastalo iz potreb lokalnega prebivalstva po raznovrstni lončeni posodi za gospodinjske in gospodarske namene, so med drugim zapisali v muzeju.

O majolikah

Razstava Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova nima uradnega odprtja, je pa v petek, 17. julija, ob 18.30 organiziran voden ogled, ki mu bo ob 19.15 sledila brezplačna delavnica, na kateri se bodo obiskovalci seznanili z grafično tehniko sitotiska. Postavitev bo na ogled do 31. oktobra.