V Bratislavi je Forum slovanskih kultur že devetič zapored med nominiranimi slovanskimi muzeji razglasil prejemnike nagrade živa 2023. Slavnostni dogodek, ki ga je FSK pripravil v sodelovanju in ob podpori Slovaškega narodnega muzeja, je 4. oktobra potekal na Bratislavskem gradu.

Prireditev je odprla Silvia Hroncová, ministrica za kulturo Republike Slovaške, Slovaški narodni muzej pa je zastopal Branislav Panis, generalni direktor in član žirije.

Nagrado živa za najboljši slovanski muzej je letos prejel Narodni muzej v srbskem Leskovcu, za najboljši slovanski kulturni in naravni spomenik pa hrvaški Center za interpretacijo pomorske dediščine DUBoak iz Malinske.

Častna omemba je šla slovaškemu Muzeju izseljenstva iz Slovaške v Severno Ameriko, posebno priznanje pa sta med slovenskimi nominiranci prejela Muzej Velenje za vodenje in učinkovitost ekipe ter Kulturni dom Krško, enota Grad Rajhenburg, za pripovedništvo.

Ostala posebna priznanja so šla v roke še Muzeju sodobne umetnosti Ars Aevi iz Sarajeva za trajnostno delovanje, srbski Umetnostni galeriji Nadežda Petrović iz Čačka za pozornost do obiskovalcev in odprtost ter češkemu Muzeju Ričany za ustvarjalnost.

Med 24 nominiranci tudi sedem ukrajinskih muzejev
Za živo je bilo letos skupaj nominiranih 24 muzejev iz desetih držav, med drugim tudi sedem ukrajinskih muzejev, ki so jih skupaj označili za zgleden primer in jih nagradili s posebnim in edinstvenim nazivom junaki kulture in slovanske dediščine. Iz foruma so sporočili še, da se nagrajeni ukrajinski muzeji v spopadanju s težkimi časi in vojnem pustošenju odlikujejo po svoji odločnosti in prizadevanjih za zaščito ukrajinske kulturne dediščine, nacionalne identitete in državljanov.

Mednje spadajo Regionalni umetnostni muzej Khmelnicki, Narodni literarni spominski muzej Ivan Franko, Narodni zgodovinski muzej Dmitri Javornicki, Muzej ljudske arhitekture in podeželskega življenja Klimentij Šepticki, Harkovski zgodovinski muzej M. F. Sumtsov, Muzej lepih umetnosti v Odesi in Žitomirski pokrajinski muzej umetnosti Y. Buhančuk.

Nagrada živa je nastala leta 2012 na pobudo direktorice Foruma slovanskih kultur Andreje Rihter in je namenjena prepoznavanju kulturne dediščine ter počastitvi dosežkov najboljših muzejskih praks v slovanskih državah. Poimenovana je po slovanski boginji Živi, ki predstavlja načelo življenja, lepote, vitalnosti in plodnosti, kot nadnacionalna kulturna platforma pa je namenjena predvsem pospeševanju dialoga, komuniciranju in mreženju ter izmenjavi idej, znanja in izkušenj na področju varstva in promocije muzejskih zbirk ter storitev. Njene vrednote pa so ob tem tudi inovativnost, ustvarjalnost, sodelovanje in vključenost, so navedli v forumu.