Sorodna novica UI pomagal raziskovalcem razbrati besedilo iz zvitka, ki je zoglenel ob izbruhu Vezuva

Zvitki so karbonizirani zaradi izbruha vulkana, ki je leta 79 pokopal antični rimski mesti Pompeji in Herkulanej. Če bi jih poskušali razviti, bi se preprosto začeli drobiti.

Nemara tudi besedila Sofokleja, Epikurja in Aristotela
Raziskovalci pa so pred kratkim naredili računalniško tomografijo štirih od 800 zvitkov v visoki ločljivosti, pri čemer so uporabili umetno inteligenco. Ta je razločila črnilo od papirusa in s prepoznavanjem vzorcev razbrala šibke, skoraj nečitljive grške črke. Nova zmožnost branja zvitkov je pri arheologih vzbudila željo, da bi se lotili izkopavanj tudi onkraj najdišča Herkulanej, kar pa je pri tamkajšnjih prebivalcih naletelo na neodobravanje, je poročal The Times.

Strokovnjaki predvidevajo, da bi glede na obseg vile, v kateri je bila tudi večinoma še neraziskana knjižnica, lahko bilo tam kar 40.000 zvitkov, ki bi lahko vsebovali izgubljeno znanje nekaterih največjih piscev in mislecev zgodovine, vključno s Sofoklejem, Epikurjem in Aristotelom. Avtor do zdaj dešifriranega zvitka je bil verjetno epikurejski filozof Filodem (110 pr. n. št.–35 pr. n. št.), ki je pisal o glasbi, hrani in o tem, kako uživati v življenju.

V izkopavanjih med letoma 1752 in 1754 so izkopali približno 1800 zvitkov. "Moramo raziskovati, ker je to edina znana antična knjižnica, v kateri so ohranjena besedila," je za The Times dejal Richard Janko, strokovnjak za papiruse z Univerze v Michiganu, in dodal, da si zelo želi najti dela pesnice Sapfo ter matematika in fizika Arhimeda. "Do zdaj so nam govorili, da če najdemo več zvitkov, jih bomo preprosto poškodovali in jih ne bomo mogli brati. Ta ugovor je zdaj odpravljen," je dejal.

Rušenje vsaj sedmih zgradb, policijske postaje in mestne hiše?
Robert Fowler, zgodovinar z bristolske univerze in predsednik društva Herculaneum, pa je dodal, da so izkopavanja iz 18. stoletja zgrešila pritličje vile. Najdišče bi dejansko lahko ogrozil tudi nov vulkanski izbruh. "Če lahko pridemo zdaj v vilo, mislim, da bi to tudi morali storiti," je dejal za časopis.

Težava je v tem, da danes ta zakladnica leži pod naseljem. Predori, ki so jih izkopali v 18. stoletju, pripeljejo obiskovalce do dveh soban v vili, kjer so zvitki, pri čemer ena od soban leži pod današnjimi domovanji. Objekt je znan kot Vila papirusov in je bil domnevno v lasti tasta Julija Cezarja. Strokovnjaki pravijo, da bi nadaljnja izkopavanja zahtevala popolno ali delno rušenje vsaj sedmih zgradb, policijske postaje in morda tudi mestne hiše. Direktor arheološkega najdišča Herkulanej Francesco Sirano je povedal, da je bila v preteklosti tudi hiša njegovega očeta zasežena, da so lahko naredili prostor za pretekla izkopavanja.

"Rušenje naših domov je težava. Kam bi šli? Nam bodo dali hišo?" se je za The Times spraševal Liberato Raia, ki živi v eni od omenjenih hiš. Druga stanovalka Franca Occulto pa je dejala, da je ravnodušna glede starorimskih dragocenosti pod svojimi nogami: "Ne razmišljam o tem."

"Ta arheologija pripada tako domačinom kot akademikom"
Po besedah Sirana bi nadaljnja dela na lokaciji stala tudi približno 150 milijonov evrov, brez upoštevanja sodnih postopkov, ki bi jih lahko sprožili lastniki domovanj. Ta vsota je "veliko več od letnega proračuna arheološkega parka v vrednosti 12 milijonov evrov," je dodal. "Ta arheologija pripada tako domačinom kot akademikom. Družbeni vpliv bi bil ogromen. Kot arheolog rad izkopavam, vendar je moja naloga znova odkriti zgodovino kraja, ne pa lovljenje zaklada," je še poudaril direktor Herkulaneja.