Produkcijska hiša Blumhouse je spremenila svoje načrte glede novega filma pod okriljem franšize Izganjalec hudiča. Namesto predvidenega nadaljevanja grozljivke Izganjalec hudiča: Vernik (2023) so se raje odločili za nov, samostojen film. Režijo bo tokrat podpisal Mike Flanagan, piše filmska revija Variety.

Flanagan je za film, ki nastaja pod produkcijskim okriljem hiš Blumhouse in Morgan Creek, napisal tudi scenarij in prevzel delo producenta. Po pisanju Variety se bo lotil "radikalno novega pristopa k filmu Izganjalec hudiča".

Grozljivka Izganjalec hudiča iz leta 1973 v režiji Williama Friedkina je bila po režiserjevih besedah eden od razlogov, zakaj je sam postal filmski ustvarjalec. Zato mu je danes v čast, da ima v tem kontekstu priložnost "poskusiti nekaj svežega, drznega in grozljivega", je poudaril.

Flanagan je med drugim režiral grozljivko Doctor Sleep, ekranizacijo istoimenskega romana Stephena Kinga, ki nadaljuje kultno uspešnico Sijanje. Je tudi avtor uspešnih serij, kot so Midnight Mass, The Haunting of Hill House in The Fall of the House of Usher.

Spodletel poskus franšize
Flanaganov film bo ponudil povsem novo zgodbo in ne bo nadaljevanje Izganjalca hudiča iz leta 2023 s podnaslovom Vernik, ki ga je režiral David Gordon Green. Ta je nameraval posneti trilogijo filmov o izganjalcu hudiča z nadaljevanjem The Exorcist: Deceiver (Izganjalec hudiča: Prevarant), ki naj bi na filmska platna prišel januarja 2025. Vendar je Green po slabih kritikah lanskega filma, kljub dobičku v blagajnah – 137 milijonov dolarjev – odstopil od režije.

Gverilske metode Williama Friedkina
William Peter Blatty je za roman, po katerem so posneli prvega Izganjalca hudiča, menda navdih našel pri resničnem izganjanju hudiča, ki so ga 1949 uprizorili v Misuriju. Neki tamkajšnji duhovnik je v govoru za amatersko parapsihološko društvo zatrdil, da je v šestih mukotrpnih tednih izgnal hudiča iz 13-letnega Robbieja.

Zgodba o deklici Regan (Linda Blair), ki jo je med igro s tablo ouija, s katero se kličejo duhovi, obsedel hudič, se je leta 1973 izkazala za finančno terno: sicer za tisti čas ogromen vloženi znesek, deset milijonov dolarjev, se je studiu Warner obrestoval v obliki skoraj pol milijardnega zaslužka.

Uspeh pa ni bil le tržne narave: z Izganjalcem hudiča se je Friedkina, ki je že prej veljal za težavno, kompleksno osebnost, prijel sloves režiserja, ki se filma loti tako kot rahlo neuravnovešen diktator vojne: dokumentarec direktorja fotografije Owna Roizmana, ki je prvič izšel šele leta 2010, popisuje, kako je na primer včasih, tik preden so kamere stekle, ustrelil iz pištole, da bi bili igralci videti prestrašeni. Spet drugič jih je klofutal, da bi iz njih izvabil jezo (zaradi takih "prijemov" ga je Ellen Burstyn opisala kot "manijaka"). Med snemanji posameznih kadrov je vztrajal, naj iz vseh zvočnikov odmeva glasna, neprijetna glasba.

Po začetnem uspehu filma se je okrog njega začela plesti svojevrstna mitologija: obveljalo je, da je bil celoten projekt "zaklet", saj je med snemanjem na tak ali drugačen način umrlo kar devet z njim povezanih ljudi. Tom Bermingham, katoliški duhovnik, ki je bil svetovalec pri projektu, je baje na zahtevo filmske ekipe na snemanju celo uprizoril ritual, ki naj bi jih osvobodil zlih sil.