"Pisanje scenarija o tako pomembni temi je bilo zame izjemno zahtevno," pravi scenaristka dokumentarnega filma 62.a Tina Grošelj, ki že 15 let sodeluje v Zavodu za gluhe in naglušne.

"Zato sem čutila izjemno odgovornost, da prikažemo trpke usode, ki so zaznamovale gluhe. Prav je, da njihove zgodbe, občutke in trpljenje slišimo in spoznamo. Nekaj teh dejstev tako ne bo več skritih, medtem ko preštevilnih žal ne bomo nikoli slišali," dodaja in upa, da bo film pripomogel k boljši prihodnosti ljudi z izgubo sluha.

Dokumentarni film 62.a je bil premierno prikazan ob 17. uri v Kinu Šiška, kjer je potekal tudi kulturni dogodek, posvečen slovenskemu znakovnemu jeziku. Ta je od junija letos vpisan v Ustavo Republike Slovenije in s tem priznan kot samostojni in avtohtoni jezik v Sloveniji.

Prepoved rabe znakovnega jezika vplivala na življenje ljudi

V filmu pretresljive osebne izpovedi odstirajo, kako je prepoved rabe znakovnega jezika v izobraževanju usodno zaznamovala gluho jezikovno manjšino.

Izobraževanje gluhih otrok je namreč zaradi okostenelega poučevanja in kršenja osnovnih pravic do rabe znakovnega jezika pustilo dosmrtne posledice. Prepoved so konec devetnajstega stoletja uveljavili slišeči strokovnjaki, prepričani, da je za gluhe bolje, da se sporazumevajo oralno.

Zaradi jezikovnega genocida, ki je trajal celo stoletje, je grozilo dokončno izumrtje slovenskega znakovnega jezika, v katerem se pri nas sporazumeva okoli 1500 ljudi. Gluha skupnost se je s pomočjo svoje reprezentativne invalidske organizacije in društev združila v prizadevanjih, da se to vendarle ni zgodilo. Med drugim svojo jezikovno identiteto in slovenski znakovni jezik razvijajo tudi prek informiranja z lastnimi mediji.

Znakovni jezik končno tudi v slovenski ustavi

Dokumentarni film prikaže eno najdaljših, a najpomembnejših prizadevanj gluhih za vpis pravice do uporabe znakovnega jezika v slovensko ustavo.

Gledalec tako spremlja usodo znakovnega jezika od prepovedi njegove uporabe v izobraževanju leta 1880 do sprejetja Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika leta 2002 in vse do nedavnega vpisa v Ustavo junija letos. Prav to je bil tudi povod za sam naslov dokumentarnega filma, saj 62.a člen Ustave opredeljuje svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika.

"Film je namenjen gluhim, še bolj pa vsem drugim sosedom, prijateljem, sodržavljankam in sodržavljanom. Na žalost gluhi namreč ne zasedajo mest odločanja, niti tistih, ki se tičejo njihove lastne usode. Morda bomo s spremembo ustave kmalu dobili več pravnic za gluhe kot pravnikov, zdravnic in zdravnikov, ekonomistk in ekonomistov, morebiti celo poslank in poslancev. In ko bo napočil ta čas, ne bomo več govorili o odrinjeni manjšini," pa je dejal
Marko Kumer - Murč, režiser in direktor fotografije pri 62.a

Premierna uprizoritev komedije Decibel-ga, v kateri igrajo gluhi igralci

Sicer pa bo danes na odru premierno zaživela tudi komedija Decibel-ga, v kateri nastopajo tudi gluhi igralci, predvajali pa bodo tudi glasbeni videospot Verjemi vase, ki je v celoti dostopen ljudem z izgubo sluha. Osrednje sporočilo Zveze je, da si želijo vključujoče družbe oziroma dostopnost na vseh področjih življenja.