Gre torej za predstavitev teme, s katero se pravzaprav Čadeževa ukvarja praktično skozi ves svoj opus; skrb nad tem, kam pelje napredek sodobno civilizacijo, ki ima vse manj posluha za naravo okoli sebe. Kot pravi kustos ljubljanske Mestne galerije Sarival Sosič, je Čadeževa lastno ustvarjanje posvetila lesu, pa tudi sicer je njeno celotno kiparsko delovanje, ki odraža edinstven kiparski razvoj, samosvoja zgodba o drevesu.
Sosič je tudi avtor besedil monografije, ki spremlja razstavo in kiparkino 70-letnico, njeno delo pa je predstavil tudi na odprtju razstave. Zgodbe o drevesu bodo tam razstavljena do 25. aprila.
Sarival Sosič je o nagrajenki Prešernovega sklada in prejemnici Žagarjeve nagrade za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju povedal, da je gotovo ena redkih kipark, kot umetnica in profesorica oddelka za likovno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete pa je skozi pedagoško delo izkazala poseben človeški, osebnostni in ustvarjalni čut. Opus Dragice Čadež je obsežen, sklenjen, celovit in razvojno pregleden.
V njenem opusu opazimo razvojno logično povezane cikle, ki se medsebojno vsebinsko in konstrukcijsko dopolnjujejo ter združeni izgrajujejo umetničin izjemno močan likovni razvoj. Analiza kipov pa Sosiču pokaže Čadeževo kot veliko ustvarjalna osebnost druge polovice 20. stoletja.
Večja sproščenost in odprtost za nežnejše oblike
Njeni cikli skulptur pogosto pripovedujejo 'zgodbo o drevesu', kot jo je sama nekoč poimenovala. Ta se vedno dopolnjuje, v njeni kostanjeviški zgodbi pa se kaže veliko večja sproščenost in odprtost za navidezno nežnejše, pregledne in sloke oblike. Njena drevesa dopolnjuje glina, v nenehno dopolnjujočem se ciklu Zgodbe o drevesu pa se v ustvarjanju neverjetno oblikovno raznolikega, ustvarjalno močnega in veselja do življenja, narave ter umetnosti polnega kiparskega sveta dokončno poveže z lesom, še piše Sosič.
Poleg lesa dopolnjuje njeno zgodbo tudi keramika, ki si jo prizadeva iztrgati iz pojmovanja navadne obrti in dekoracije ter jo dvigniti med drugo kiparsko ustvarjanje.
Prvi (likovni) koraki
Dragica Čadež se je rodila v Ljubljani, odraščala pa v Mariboru. Po končanju tamkajšnje gimnazije se je vpisala na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1963 diplomirala kot kiparka. Pozneje je postala članica Društva slovenskih likovnih umetnikov, leta 1967 pa je dobila status svobodne umetnice.
Prenašanje znanja na mlajše generacije
Umetnica je ljubezen do kiparjenja povezala s pedagoškim delom in se tako kot profesorica kiparstva na pedagoški fakulteti in hkrati nepogrešljivi člen najrazličnejših likovnih kolonij namenila svoje znanje prenesti tudi na mlajše generacije. Zaposlena je bila v različnih ustanovah, leta 1982 je dobila naziv docentke za kiparstvo.

Svoje delo je predstavljala na številnih domačih in tujih razstavah in bila zanj večkrat nagrajen. Za cikel Asociacije na Pompeje je leta 1986 prejela nagrado Prešernovega sklada. Sodelovala je tudi na kostanjeviški Forma vivi, v Kostanjevici na Krki pa se je nazadnje s pregledno razstavo predstavila leta 1996.