je ob 110. obletnici pesnikovega rojstva povedal Andrej Pirjevec.

Obletnico bodo spremljale številne prireditve na Primorskem, še posebej na Kosovelovem rodnem Krasu, pa tudi v Ljubljani. Na Sežanskem so v spomin na velikega slovenskega pesnika pripravili celo Kosovelovo leto.

Ob tej priložnosti bodo odprli prenovljeno Kosovelovo spominsko sobo, za katero skrbi Ljudska univerza v Sežani. Urejena je v hiši, kjer so se rodili vsi Kosovelovi otroci. Kot spominski muzej je urejena tudi hiša v Tomaju, kjer si je družina pozneje uredila dom. Sicer za Kosovelovo zapuščino danes skrbijo različne ustanove v občini Sežana, za izdaje njegovih knjig pa Kosovelova knjižnica v Sežani.

Na Sežanskem so se odločili, da bodo ljudem omogočili prebirati Kosovelovo poezijo tako, da bodo liste s Kosovelovimi mislimi in pesmimi lahko preprosto utrgali z dreves v mestnem parku. Direktorica Kosovelove knjižnice v Sežani Magdalena Svetina Terčon je prepričana, da Kraševci poznajo poezijo Srečka Kosovela: "Vsak Kraševec ima na knjižni polici vsaj tri zbirke pesmi - Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča in Srečka Kosovela."

Andrej Pirjevec, ki je v okviru Kosovelovega doma v Sežani pripravil osrednjo prireditev ob 110. obletnici, pa izpostavlja, da je napaka, ki se po navadi pojavlja v zvezi s Kosovelom, "da se ga predstavlja kot nekega ekstremnega pesnika, ki ga nihče ne razume". "Ko si tako napreden v svojem razmišljanju, je kar težko, da te kdo sploh razume. Še 110 let po njegovem rojstvu ne razumemo vsega, kar nam je želel povedati v svojih pesmih."

Kosovel je v svojem delu prepletal prvine impresionizma in ekspresionizma, nato se je seznanjal še z zenitizmom, francoskim nadrealizmom in italijanskim futurizmom.

Zaradi svojih impresionističnih pesmi o kraški naravi je znan tudi kot lirik Krasa, vanje pa je vnašal doživljanje bivanjske stiske in strah ob narodovi ogroženosti. Značilni temi njegovega poznejšega ustvarjanja sta tudi smrt in ljubezen, v svojem ekspresionističnem pesnjenju pa je uveljavljal modernistični moralni, duhovni in socialni aktivizem. S ciklom Integrali je spremenil pesniški slog - imenoval ga je konstruktivizem, nove pesmi pa konstrukcije (kons). Svoje nazore je poleg v pesmih izražal tudi v člankih, kritikah, esejih in govorih.

Od pred kratkim preveden celo v esperanto
Kljub zgodnji smrti je Kosovelova literarna zapuščina izjemno velika, njegova dela pa so prevedena v različne svetovne jezike. Svetina Terčonova je povedala, da v Kosovelovi knjižnici hranijo prevode v 12 različnih, predvsem evropskih jezikov. Med zanimivejšimi sta zagotovo prevoda v esperanto, ki je izšel pred kratkim, in v japonščino.

Kosovel se je rodil v Sežani, kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi leta 1922 na ljubljanski realki se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramski krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani ter pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla. Umrl je 27. maja 1926, vendar najpomembnejši del njegovega ustvarjanja ni bil širše znan vse do leta 1967, ko so izšli Integrali.

Zaznamovanje obletnice v več krajih
Obletnici so se poklonili tudi v SNG Drama Ljubljana, kjer sta v sodelovanju z Beletrino Kosovelov opus predstavila literarni zgodovinar Janez Vrečko ter slovenist, urednik in literarni kritik Aljoša Harlamov. Ob pogovoru je Kosovelovo poezijo bral igralec Saša Tabaković.

Na okrogli mizi Srečko Kosovel na odru v SNG Nova Gorica, ki jo je pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov v sodelovanju z SNG Nova Gorica, so spregovorili režiser Matjaž Berger, igralec Kristijan Guček, kritičarka Zala Dobovšek ter soavtorica zvočne knjige in glasbenega albuma poezije Srečka Kosovela Vibrato tišine Barbara Korun. Pogovoru bo sledil koncert poezije Srečka Kosovela Postani obcestna svetilka.