Ponosni lastnik Magne Carte libertatum, David Rubenstein, je za listino odštel 21,3 milijona dolarjev. Foto: EPA
Ponosni lastnik Magne Carte libertatum, David Rubenstein, je za listino odštel 21,3 milijona dolarjev. Foto: EPA
Kopija Magne Carte iz leta 1297
Ivana Brez zemlje so v sklenitev sporazuma z angleškim plemstvom in v podpis Magne Carte prisilile notranje in zunanje politične težave. Foto: EPA
Magna Carta libertatum
Prav iz leta 1215 naj bi se ohranile le štiri kopije Magne Carte, vse pa so v Veliki Britaniji. Foto: EPA

Gre za primerek dokumenta, ki je star več kot 700 let, newyorška hiša Sotheby's pa je eden ključnih dokumentov v zgodovini Velike Britanije prvič v zgodovini ponudila na prodaj. Lahko domnevamo, da se izjemna priložnost, da bi se lahko kdo še kdaj prek dražbe dokopal do listine, ne bo ponovila kmalu, saj so vsi drugi primerki v lasti javnih ustanov.

Novi lastnik listine je ameriški poslovnež David Rubenstein, ki namerava listino vrniti v muzej v Washingtonu, kjer si jo bo lahko ponovno ogledala širša javnost. Kot poroča BBC, je novi lastnik ob prevzemu listine povedal, da je bil vedno prepričan, da so najpomembnejši dokumenti trije: Ameriška ustava, Deklaracija neodvisnosti in Magna Carta.

Velika listina "demokratičnih" pravic
Leto 1215 sodi med tiste letnice, ki jih učitelji zgodovine zahtevajo, da jih znamo tudi opolnoči, če je treba. In treba je priznati, da je njihova zahteva povsem upravičena. Tega leta so se namreč angleški kralj Ivan Brez zemlje ter zastopniki upornih baronov in Cerkve dogovorili za Magno Carto libertatum, Veliko listino svoboščin, v kateri so zapisali veljavno fevdno pravo.

V 63 členih listine je kralj plemstvu zajamčil njihove fevdnopravne privilegije in obljubil, da bo spoštoval državne zakone. S podpisom listine so se med drugim dogovorili za nadzor kraljevega sodstva, pravičen kazenski postopek in ustanovitev kraljevskega sveta 25 baronov, ki nadzirajo uresničevanje dogovora.

Še danes velja dokument za temelj ustavnega prava v Veliki Britaniji, pomembno vlogo pa igra tudi v vsej evropski oziroma svetovni zgodovini, saj je odločilno zaznamoval formulacije človekovih pravic in svoboščin v drugih demokratičnih deželah.

Magna Carta v dobrodelne namene
Magno Carto, ki so jo tokrat prodali v hiši Sotheby's, spremlja letnica 1297, njena vrednost pa je toliko večja tudi zato, ker se je dokumentu uspelo vsa ta stoletja zoperstaviti zobu časa. Več kot 20 let je bil dokument v lasti fundacije Perot, katere ustanovitelj je teksaški milijarder Eoss Perot. Medijski magnat, ki je leta 1992 in 1996 kot neodvisni kandidat sodeloval na predsedniških volitvah, bo dobiček od prodaje namenili v humanitarne namene.

Izmed 17 ohranjenih kopij Magne Carte naj bi le štiri datirale prav v leto 1215, vse pa hranijo na britanskih tleh.

M. K.