Predvsem niso z načrtovanim prizidkom zadovoljni stanovalci Nemške hiše, ki stoji za ljubljansko Dramo, zdaj pa se jim je pridružil še Urbanistični svet pri Društvu arhitektov Ljubljana (DAL). Po njihovem mnenju namreč zdajšnji načrti prizidka k poslopju gledališča odpirajo vrsto vprašanj, ne samo v zvezi s samo stavbo, ampak tudi z Nemško hišo in posledično s celotnim območjem.

Degradacija kulturne dediščine
Urbanistični svet na splošno dvomi v smotrnost in učinkovitost reševanja prostorske stiske kulturnih ustanov, kot sta Opera in Drama, z dozidavami in nadzidavami. Zato so tudi pozvali ministrstvo za kulturo mestno občino Ljubljana in Slovensko narodno gledališče, naj še enkarat preverijo smisel načrtovane gradnje. Novi prizidki na omejenih prostorih po mnenju arhitektov in varuhov kulturne dediščine degradirajo zgodovinsko kulturno dediščino, nasilno posegajo v urbani prostor in povzročajo težave okoliškim prebivalcem.

Podpisniki (Ilka Čerpes, Andrej Černigoj, Miha Dešman, Andrej Hrausky, Drago Kos, Gregor Košak, Ivo Lavrač, Breda Mihelič, Aleksander Ostan in Aleš Vodopivec) se zavzemajo za ohranitev poslopja SNG Drame v izvirni obliki in za to, da bi se poiskale finančne možnosti za gradnjo nove sodobne gledališke hiše.

Protorske razmere so neustrezne
Drama je bila zgrajena v letih 1909-11po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa, Nemška pa v letih 1913-14 po načrtih Ernsta Schäferja iz Reichenberga, v tedaj najbolj reprezentativni, bolj ali manj nemški mestni četrti, ki jo je od zadnje tretjine 19. stoletja po svojih načrtih urejala Kranjska stavbna družba. Dramo so zgradili za tedanje potrebe mesta, ki je imelo nekaj več kot 30.000 prebivalcev, kar pomeni, da so gledalcem namenili le 574 sedežev. Današnjim razmeram stvaba seveda ne ustreza več, kar je že pripeljalo do raznih posegov, ki pa so po mnenju DAL-a stavbo le degradirali.