Oglas
Glavni investitor pozidave območja, ki sta ga nekoč krasila visoka dvojčka Svetovnega trgovinskega centra, je namreč arhitektoma Richardu Rogersu in Fumihiku Makiju zaupal izdelavo načrtov za pozidavo dveh nebotičnikov, ki bosta dopolnila venec petih stolpičev okoli zaradi zavlačevanj pri začetku gradnje že skoraj zloglasnega nebotičnika Freedom Tower. Tako stavba britanskega kot tudi stavba japonskega arhitekta bosta namenjeni poslovnim prostorom, dokončani pa naj bi bili do leta 2012.
Kdo še verjame Larryju Silversteinu?Predstavniki podjetja Silverstein Properties so medijem sporočili, da bosta imeli ekipi obeh arhitektov na voljo štiri mesece za dokončanje osnovnih načrtov, gradnja pa naj bi stekla že na začetku prihodnjega leta. Napoved so številni sprejeli s posmehom na obrazu. Nič presenetljivega, saj se zapleti okoli gradnje osrednjega nebotičnika področja Ground Zero, 541 metrov visokega Stolpa svobode, kar niso hoteli končati. Larry Silverstein najprej ni bil zadovoljen z "negospodarnim" zmagovitim načrtom arhitekta Daniela Libeskinda, ki je preveč dragocenih površin "zapravil" za vrtove in podobne "neumnosti".
A tudi ko je arhitekt David Childs "popravil" načrt, ki zdaj predvideva precej poenostavljen nebotičnik, kot si ga je zamislil Libeskind, gradnja še ni mogla steči. Stavba namreč ni bila dovolj varna. Newyorška policija je ugotovila, da nebotičnik morda ne bi "preživel" terorističnega napada. In arhitekti ter gradbeni inženirji so ponovno morali vzeti v roke svinčnike in računala.
Težave s časom in načeli estetike
Silversteinovi kritiki pa investitorju ne očitajo le slabega razumevanja časa, pač pa tudi slabo razumevanje načel estetike. Ko bo gradnja vseh nebotičnikov pri koncu, utegne Ground Zero dajati vtis nič kaj posebno uglašenega in harmoničnega konglomerata v nebo se vzpenjajočih zgradb.
Silverstein si je očitno vtepel v glavo, da bo k svojemu projektu pritegnil cvet sodobnih arhitektov, zato je, namesto da bi izdelavo celovite podobe območja zaupal ekipi enega arhitekta, načrtovanje posameznih nebotičnikov zaupal različnim arhitektom. Tem tudi ni bilo zabičano, da se morajo med seboj posvetovati, zato pač vsak od izbrancev načrtuje povsem samosvoj kompleks. Morda bo vsak zase zares velik načrtovalski dosežek, a le božja previdnost utegne New Yorku podariti oblikovno usklajen grozd poslovnih stavb in drugih javnih zgradb.
Trojica Pritzkerjevih nagrajencev
Zaradi odmevnosti pozidave območja Ground Zero v svetu je to prestižna naloga, zato Silversteinu zares ni bilo težko k projektu pritegniti zares velika imena sodobne arhitekture. Poleg načrtovalca centra Pompidou v Parizu (nalogo je izpeljal skupaj z Renzom Pianom) in Millenium Doma v Londonu Richarda Rogersa ter Pritzkerjevega nagrajenca iz leta 1993 Fumihika Makija bosta praznino sredi New Yorka zapolnila še dva Pritzkerjeva lavreata.
Britanec Norman Foster bo postavil manjši nebotičnik, Američan Frank Gehry pa je narisal načrte za center uprizoritvenih umetnosti. Seveda pa ni v svetu arhitekture nič manj pomembno ime tudi Santiago Calatrava, katerega lastnik bo moral morebitnim godrnjačem razlagati, zakaj je postajo podzemne železnice zasnoval ravno tako in nič drugače.
Zoper prostorsko stisko diplomatov
New York je očitno zares kraj, kjer se v tem trenutku rojevajo nove smernice v arhitekturi. Richard Rogers tako ta trenutek vodi tudi projekt načrtovanja nove podobe približno sedem kilometrov obrežja na Manhattnu, ukvarja pa se tudi z razširitvijo prostorov družbe Silvercup Studios na Long Islandu. Fumihiko Maki pa ima v ognju še en projekt z velikim simbolnim pomenom. Maki namreč načrtuje stavbo s 35 nadstropji, ki bo dopolnila nekoliko "pretesen" kompleks Organizacije združenih narodov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje