Obnova cerkve je šele prva faza obnovitvenih del na Blejskem otoku. Foto: EPA
Obnova cerkve je šele prva faza obnovitvenih del na Blejskem otoku. Foto: EPA
Blejska pletna
Blejski pletnarji pravijo, da učinka uvedbe vstopnin še ni mogoče dobro oceniti. Foto: RTV SLO

Z vstopninami blejska župnija vsak dan zbere med 100 in 150 evri, kar naj bi po besedah blejskega župnika Janeza Ambrožiča zadostovalo za izvedbo potrebnih obnovitvenih del, ki naj bi v celoti stala med 100.000 in 125.000 evri. Glavna obnovitvena dela naj bi bila dokončana do glavne poletne turistične sezone. Obisk otoka in cerkve pa bo tudi med obnovo strehe mogoč.

Blejski otok, tako kot cela Slovenija, pod drobnogledom
Vendar je obnova strehe le začetek. Treba je namreč urediti ne le cerkev, pač pa tudi otok kot celoto. Ureditev Blejskega otoka ni pomembna le zaradi tradicionalnega slovesa otoka kot ene najbolj obiskanih in najbolj očarljivih slovenskih turističnih znamenitosti. Misliti je treba tudi na naslednje leto, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji in ko bodo zato njene kulturne in zgodovinske znamenitosti še bolj pod drobnogledom.

Prezgodaj za presojo učinka uvedbe vstopnine
Uvedba vstopnine, ki je sprožila kar nekaj javnih razprav in med številnimi zasadila precej nezadovoljstva, turistov menda ni odvrnila od obiska Blejskega otoka. Janez Ambrožič tako zatrjuje, da se obisk ni zmanjšal, in tudi vodja blejskih pletnarjev Marjan Žvegelj pravi, da je prevoz turistov na otok za ta letni čas povprečen. Vendar pa je Žvegelj še pripomnil, da učinkov uvedbe vstopnine na obisk vendar še ni mogoče povsem dobro oceniti. Ta vpliv bo zares znan šele po velikonočnih praznikih, ko se bo počasi začela glavna sezona.