Verjetno ravno na dan 8. februarja, ki ga vsako leto posvetimo slovenski kulturi, Prešernovo rojstno hišo obišče največ obiskovalcev. Tudi letos ni bilo drugače, saj je bila pred njo osrednja slovesnost, na kateri sta zbrane nagovorila žirovniški župan Leopold Pogačar in predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ki je poudaril, da smo se Slovenci kot narod izoblikovali s pomočjo kulture, zapuščino pa smo dolžni ohranjati in negovati ter prilagajati novim okoliščinam v globaliziranem svetu.

Ministrica za kulturo Majda Širca je v Kranju položila venec na pesnikov grob, popoldne pa v Ljubljani sprejela Prešernove nagrajence.

Že zjutraj se je začel Pohod spomina in prijateljstva, ki ga je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska. Pohodniki so na 15 kilometrov krenili iz Radovljice, vmes pa so se ob krajšem kulturnem programu ustavili pri Prešernovem spomeniku na Bledu.
Ena največjih prireditev, s katerimi se po vsej Sloveniji poklanjajo kulturi, je bila ponovno v Kranju, kjer so pripravili Prešernov smenj, ki je kranjske ulice popeljal nazaj v Prešernov čas. Duh 19. stoletja so pričarali tudi s predstavitvijo oblačil, starimi družabnimi igrami ter tradicionalnimi recitacijami.
V Blasnikovi tiskarni iz 19. stoletja si je bilo mogoče ogledati tiskanje Zdravljice, v kranjski Mestni hiši pa fotografirati, kakor so to počeli na začetku 20. stoletja.
V Prešernovi hiši so pripravili vodenje po tamkajšnji stalni razstavi, sicer pa si je v Prešernovi hiši že od preteklega tedna mogoče ogledati razstavo Veliki pesnik malega naroda. V kranjski hiši je do konca marca na ogled razstava Znani Kranjčani v Prešernovem času, na kateri lahko obiskovalci spoznajo nekaj zanimivih zgodb Kranja iz prve polovice 19. stoletja.
Prireditve ob kulturnem prazniku se bodo v Kranju sklenile 15. februarja, ko bo v avli mestne občine srečanje s Prešernovimi nagrajenci.

Priložnost, da se spomnimo drugih ustvarjalcev
Kulturni praznik je gotovo razlog za obisk tudi rojstnih hiš drugih znamenitih Slovencev, ki jih v vaseh pod Stolom povezuje Pot kulturne dediščine. Poleg Prešernove hiše so vrata odprle še rojstne hiše Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, Janeza Jalna na Rodinah in Janšev čebelnjak na Breznici. Ogledati si jih je bilo mogoče na osem kilometrov dolgem pohodu, ki se je začel izpred Čopove hiše.

Prešernovi verzi na njemu posvečenem ljubljanskem trgu
Tradiciji ostajajo zvesti tudi v Ljubljani, kjer je bil točno opoldne pod Prešernovim spomenikom recital Prešernove poezije v izvedbi Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Že dopoldne so v Mestnem muzeju odprli arheološko razstavo, na kateri je predstavljena lesena konica, stara med 38.000 in 45.000 leti, zvečer, natančneje ob 21.00, pa je bila v Kinodvoru premiera celovečernega filma Circus fantasticus režiserja Janeza Burgerja. V KUD-u so odprli slikarsko razstavo Boštjana Plesničarja z naslovom Dvojna porcija kultur.

Prešerni drobižki na Štajerskem
V Mariboru je bilo slovesno konec preteklega tedna v dvorani prenovljenega Lutkovnega gledališča Maribor, kjer so pripravili posebno slovesnost, dan zatem pa prireditev Prešerni drobižki, na kateri so avtorske projekte predstavili absolventi češke gledališke akademije. Na kulturni praznik so v Kibli odprli razstavo slovenskega umetnika Veli Silverja in švicarskega ustvarjalca Amosa Angelesa.

Podobno so kulturni praznik že zaznamovali v Celju, kjer je bila osrednja slovesnost v Narodnem domu. Slavnostni govornik je bil dramski igralec Renato Jenček, dobitnik Severjeve nagrade, nastopili pa so Vita Mavrič in kvartet Akord, Glasbena šola Celje in Plesni val Celje.

Na Ptuju podeljujejo oljenke
Na Ptuju so osrednjo slovesnost pripravili na sam kulturni praznik v dvorani Gimnazije Ptuj. Slavnostna govornica je bila lanska dobitnica velike oljenke Viktorija Dabič. Ob bogatem umetniškem programu so tudi letos podelili priznanja, plakete in oljenke. Slovesnosti v teh dneh pripravljajo tudi v večini drugih večjih občin v Spodnjem Podravju.

V Murski Soboti so slovesno odprli novo večnamensko kulturno dvorano, kjer je nastopil trio Eroika, podelili pa so tudi nagrade ustvarjalcem na področju kulture.

V Novem mestu je Ženin v zagati
V Novem mestu je bil na predvečer praznika koncert, na katerem so Novomeški simfonični orkester z domačim mešanim pevskim zborom Krka, Revoz in Pomlad, ki deluje v okviru tamkajšnje Glasbene šole Marjana Kozine, prvič javno, v celoti in z novim libretom izvedel opereto Ženin v zagati leta 1870 v Novem mestu prebivajočega skladatelja Viktorja Parme.

Občina Krško in tamkajšnja Zveza kulturnih društev sta 8. februarja priredili slovesnost v Kulturnem domu Krško, na kateri so podelili občinske Prešernove plakete in priznanja Zveze kulturnih društev.

Pestro tudi na Primorskem
V Ajdovščini je nastopila pianistka Sara Rustja, manjše prireditve pa že tradicionalno pripravljajo tudi po krajevnih skupnostih v občini. V Avditoriju Portorož so podelili Tartinijevo priznanje za izjemne stvaritve s področja kulture.

Pomežik kulturi
Velenjska občina je slovesnost pripravila v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje, v Trbovljah pa je bila osrednja slovesnost na predvečer kulturnega praznika, ko so v Delavskem domu podelili nagrade Tončke Čeč za izjemne dosežke na kulturnem in umetniškem področju. Na predvečer kulturnega praznika so v Kulturnem centru Ravne na Ravnah na Koroškem 'Pomežiknili kulturi.'

Zgodovina neke ljubezni
Podobno kot muzeji po celotni Sloveniji je tudi Goriški muzej odprl vrata obiskovalcem, ki jih je pet kustosov popeljalo po razstavah. V Novi Gorici so glavno prireditev pripravili že konec preteklega tedna, ko sta v kulturnem domu igralka Polona Vetrih in pianistka Sonja Pahor izvedli gledališko-glasbeni dogodek Zgodovina neke ljubezni.

Veš, poet, svoj dolg
V Belokranjskem muzeju v Metliki so odprli razstavo Društva likovnih umetnikov Dolenjske, v Podzemlju so priredili slovesnost Veš, poet, svoj dolg, osrednja občinska prireditev s podelitvijo Ganglove plakete in Ganglovega priznanja pa je na praznični večer potekala v metliškem kulturnem domu.