Slovenska skupnost v tem ameriškem mestu in njegovi okolici šteje okoli 80.000 ljudi, ki bodo ob uspešni izvedbi projekta dobili središče. V njem bodo muzej, knjižnica in arhivi, v katerih bosta shranjeni kulturna in druga dediščina, ki so ju čez Atlantski ocean prinesli slovenski izseljenci.

Podporo so projektu že izrekli slovenski generalni konzul v Clevelandu Zvone Žigon, ki želi k sodelovanju pritegniti še izseljence, mestni svet in podpredsednika clevelandske klinike Raya Marvarja. Objekt in njegove dejavnosti bodo namreč na voljo najširši skupnosti, k delu pa naj bi spodbujal tudi raziskovalce, študente, arhivarje in druge, katerih vir raziskovanja je dediščina Slovencev.

Ameriška Ljubljana že dobro stoletje
Prvi Slovenci so začeli v ZDA odhajati po ameriški državljanski vojni. Večinoma so se na pot podajali moški, ki so si želeli predvsem hitrega zaslužka, s katerim bi si omogočili boljše življenje v domovini. Kadar so se v ZDA odločili tudi ostati, so za njimi dostikrat prišle tudi žene ali sestre, včasih cele družine. Ameriška Ljubljana je Cleveland postal po letu 1900, to mesto pa je gostilo tudi prvi ameriško-jugoslovanski klub, ki so ga skupaj organizirali Dalmatinci in Slovenci.