Miha Dešman, arhitekt, član izvršnega odbora Društva arhitektov Ljubljana in njegov nekdanji predsednik ter predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, se je odzval na nedavno predstavitev stavbnega kompleksa s koncertno in operno hišo, ki so ga predstavili v ljubljanski Mestni hiši kot nadomestek obstoječemu Kolizeju. Novi kompleks po njegovih besedah sicer ni slab, vseeno pa ne izpolnjuje meril Plečnikove Ljubljane. Sporna je tudi sama izbira projekta, ki naj bi potekala nekoliko "po domače".
Postopek izbire projekta ni bil pravi
Po mnenju urbanističnega sveta društva komisija pri izbiri projekta ni upoštevala vseh predpisov. Tudi postopek izbire projekta ni bil pravi, saj naj se ne bi upoštevalo, da je stavba spomeniško zaščitena in da je za območje Kolizeja še danes v veljavi star zazidalni načrt, ki zavezuje k temu, da se za to območje razpiše javni natečaj. Urbanistični svet in društvo arhitektov zato vztrajata pri tem, da se spoštuje predpise in da se investitorju ne omogoči izognitve obveznostim. Ob tem je Dešman dodal, da je sicer te uredbe mogoče spremeniti in pravno pokriti za nazaj, vendar le, če bi mestni svet spremenil odlok in umaknil zaščito s Kolizeja ter direktorat za dediščino spomenika ne bi zaščitil z začasno odredbo.
Javni natečaj v resnici ni bil javni
Pripombe društva letijo tudi na zdajšnji natečaj, na katerem je bil izbran nizozemski projekt, delo arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki v resnici ni bil javni, temveč zgolj "variantna rešitev s strani naročnika" oziroma vabljeni natečaj, "ki ga je investitor oziroma lastnik Kolizeja pripravil na svojo roko". Društvo poudarja, da bi bilo treba razpisati natečaj, ki bi bil odprt tudi za sodelovanje domačih arhitektov. Transparenten in regularen natečaj pa bi prinesel tudi boljše rešitve. Dešman sicer pozdravlja idejo o kulturni osi v Ljubljani, bodisi z dejavno prenovo obstoječe stavbe Kolizeja ali z rušitvijo in novo stavbo, skregano s pametjo se mu zdi le, da "obnavljamo Opero s prizidki, zraven pa bomo gradili novo, še večjo opero".
Dober projekt, a na napačni lokaciji
Drugačno mnenje o novem Kolizeju je podal direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Robert Peskar, ki meni, da je idejni projekt najboljša arhitekturna stvaritev v Sloveniji v zadnjih letih, vendar z eno veliko napako - lokacija, kjer naj bi objekt stal, je že zasedena. ZVKDS sicer še ni dal soglasja na umik odloka in na izbris Kolizeja iz registra nepremične kulturne dediščine. Kot je povedal direktor ZVKDS, bo morala takšno presojo izvesti nekoliko širša strokovna komisija, ki bo podala odločilna izhodišča za izdajo ustreznega dokumenta. Vendar pa do danes ZVKDS tudi ni dobil nobene uradne vloge, da poda mnenje ali izda katerega izmed kulturnovarstvenih aktov, je za STA še pojasnil Peskar.
Zavod zaskrbljen nad ravnanjem s kulturno dediščino
Peskar je povedal, da so na zavodu zaskrbljeni nad tem, da se akti o razglasitvah, pa tudi drugi prostorski akti, ki zadevajo obravnavo kulturne dediščine, ne upoštevajo. Varstvo kulturne dediščine v pravnem segmentu naj bi bilo po njegovem mnenju v Sloveniji na zelo nizki ravni. Tudi če pride do kršitev, je ZVKDS običajno nemočen, saj za kršitve podajo prijavo na pristojno inšpekcijo, kjer pa se za njihovo institucijo postopek konča. Inšpekcija navadno ugotovi, da nimajo ustreznih pravnih podlag za kakršno koli resno posredovanje, razen v redkih primerih za minimalne kazni. V teh razmerah pa kulturna dediščina, in to velja tudi za obstoječi Kolizej, nima velikih možnosti za obstanek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje