Na premajhno možnost vplivanja civilne družbe na oblikovanje dokumentov o kulturni politiki je opozoril tudi Branimir Štrukelj. Foto: MMC RTV SLO
Na premajhno možnost vplivanja civilne družbe na oblikovanje dokumentov o kulturni politiki je opozoril tudi Branimir Štrukelj. Foto: MMC RTV SLO

Pozitivnemu mnenju navkljub pa so svetniki opozorili, da je program še vedno premalo velikopotezen in premalo zahteven do drugih področij in dejavnosti. Med pomanjkljivostmi programa naj bi bilo tudi neuravnoteženo obravnavanje tradicionalnih in sodobnejših umetniških praks. Skrb zbujajoča je tudi odsotnost programa, ki bi rešil krizo v slovenskem filmu. Z mislijo na izkušnje drugih držav je Državni svet še izrazil mnenje o potrebi po razmisleku o ustanovitvi ustanove oziroma sistemske ureditve, ki bi podpirala uveljavljanje slovenske kulture v tujini oziroma njeno uvrščanje v evropski in svetovni kulturni prostor.

Nemoč civilnodružbenih subjektov
Med kritičnimi glasovi je bilo slišati tudi stališče Branimirja Štruklja. Ta je poudaril, da so bila mnenja in pripombe različnih teles civilne družbe in nevladnih organizacij le delno upoštevana ali pa sploh izključena pri pripravi popravkov resolucije o nacionalnem programu kulture za obdobje 2008-2011. Državni svet kot telo pa je izjavil, da je predstavnikom civilne družbe v takšnih postopkih oblikovanja dokumentov zagotovljeno le sodelovanje, ne morejo pa vplivati v postopku odločanja.

Kot pomanjkljivost pa je bila izražena tudi odsotnost razmisleka o vlogi slovenske kulture v preteklosti in o posebnosti slovenske politične zgodovine, ki je tudi vplivala na oblikovanje samostojne slovenske kulture. Nekaj izmed izraženih mnenj je bilo tudi pozitivnih. Ta se zlasti nanašajo na spremembe, ki prinašajo boljše možnosti za kulturno delovanje invalidov, predvsem v vlogi obiskovalcev prireditev in uporabnikov umetniških del.