Ob jubileju so v Gorenjskem muzeju pripravili razstavo, založba Družina, Gorenjski muzej in Frančiškanski samostan Brezje pa so izdali monografijo.

Legendarni nastanek podobe
Navadno so nastanki slavnih in posebej dragocenih podob zaviti v skrivnost, okrog katere se napletejo številne legende, tudi z Marijo Pomagaj je tako. Ikonografski tip brezjanske Marije izhaja iz starejše upodobitve Marije Pomočnice ("Mariahilf"), ki jo je v 16. stoletju naslikal slikar Lucas Cranach in je danes v velikem oltarju stolnice sv. Jakoba v Innsbrucku, še bolj slavna pa je varianta slike, ki je v romarski cerkvi v mestu Passau. Iz teh dveh virov izhajajo vse Marijine podobe tega tipa, ki so se razširile zlasti po avstrijskih deželah, pa tudi na Slovenskem skoraj ni cerkve ali kapelice, kjer ne bi imeli kopije brezjanske Marije. Še danes ni čisto natančno jasno, ali je slikar Layer naslikal podobo že okoli leta 1800 ali leta 1814, ko je prišel iz zapora. V času Ilirskih provinc so ga zaradi ponarejanja denarja namreč zaprli Francozi, njegov brat Valentin je v zaporu umrl, Leopold pa se je zaobljubil, da bo s freskami poslikal kapelico Marije Pomagaj na Brezjah, kar je res storil.

Rodbina Layer in poznobaročne podobarske delavnice
Slikarja Leopolda Layerja je France Stele označil za prvega zavestnega kranjskega umetnika, ki je še globoko v 19. stoletje prenašal ideale baročnega slikarstva, s čimer se je priljubil ljudem in dosegel legendaren status, postal je eden naših najbolj priljubljenih slovenskih umetnikov vseh časov. Layerjeva delavnica v Kranju je šla iz roda v rod, po dedu Josipu in očetu Marku je bil Leopold predstavnik tretje generacije umetnikov.
Rojen je bil 1752 v Kranju, kjer je tudi umrl leta 1828, podobarsko delavnico pa je prevzel po očetovi smrti leta 1808. V delavnici je skupina podobarjev izdelovala načrte za oltarje in oltarne podobe, s freskami so poslikavali cerkve, znamenja in fasade hiš ter slikali celo panjske končnice in kmečke skrinje. V različnih fazah svojega slikarstva se je Layer naslanjal na baročne umetnike, zlasti Janeza Valentina Metzingerja in Johanna Martina Schmidta ("Kremser-Schmidta") ter na beneške slikarje. Takšne podobarske delavnice so bile takrat značilne zlasti za manjša mesta in podeželje, usmerjale so likovno produkcijo in oblikovale umetnostni okus na poljudni ravni, Leopold Layer pa je imel še številne naslednike in posnemovalce, govorimo lahko kar o Layerjevi dobi. V stalnih postavitvah osrednjih likovnih institucij njegovih del sicer ne bomo našli, med ljudmi pa njegovo ime živi zaradi podobe Marije Pomagaj in številnih likovnih del zlasti po cerkvah; ob brezjanski Mariji je gotovo najbolj prestižno naročilo slika za veliki oltar in križev pot v katedrali v Gornjem Gradu.

Brezje in razvoj romarstva
Brezje so bile konec 18. stoletja majhna vasica s staro podružnično cerkvijo sv. Vida, spadale so pod župnijo Mošnje. Župnik Urban Ažbe je ključno posegel v njeno zgodovino in življenje, saj je brezjanski cerkvi okoli leta 1800 prizidal Marijino kapelo in romarji so se začeli zgrinjati k podobi Marije Pomagaj. Številni nenavadni dogodki z ozdravljenju bolnih so prispevali k množičnemu razvoju božje poti in njeni širši prepoznavnosti, o čemer pričajo številne votivne slike, predmeti in pričevanja. Zaradi vedno večjih množic in novega pomena božje poti so zgradili tudi novo cerkev v historičnem slogu po načrtu graškega arhitekta Roberta Mikovitza; po desetletni gradnji so jo dokončali in posvetili leta 1900. Z umetniškimi deli so cerkev opremili številni umetniki, še zlasti pa predstavniki radovljiške umetniške rodbine Vurnik. Ob cerkvi so postavili tudi samostan in ga izročili frančiškanom, ki so še danes skrbniki božje poti; frančiškani so tudi varuhi različnih romarskih središč in slovenskih nacionalnih župnij po svetu. Na Brezjah so se zvrstile številne slovesnosti, posebej slovesno je bilo kronanje Marijine podobe leta 1907, kot je to v navadi za slavne milostne slike, ter obisk papeža Janeza Pavla II. ob prvem prihodu v Slovenijo leta 1996.

Marija Pomagaj in svetovni vojni
Ob letošnjem praznovanju stoletnice začetka prve svetovne vojne je tudi pomembno, da je bil prvi veliki romarski shod za mir na veliki šmaren 1915, po vojni pa so na Brezje redno romali veterani, ki so preživeli vojno in so po njej ustanovili Zvezo bojevnikov. V cerkvi so leta 1924 postavili spominsko ploščo žrtvam vojne, na trgu pred cerkvijo spominsko ploščo vojnemu kuratu Francu Bonaču, celostne ureditve spominskega parka z grobom neznanega junaka po načrtih arhitekta Plečnika pa nikoli niso uresničili, saj jih je prehitela druga svetovna vojna. Med drugo svetovno vojno je morala tudi Layerjeva podoba v begunstvo – Nemci so ob zasedbi leta 1941 izgnali frančiškane, brat Jozafat Finžgar pa je sliko skrivaj odnesel v Ljubljano, od tam na Trsat in nato spet v Ljubljano, kjer je bila v letih 1943–1947 postavljena na Dizmovem oltarju v ljubljanski stolnici, nato se je vrnila na Brezje. V stolnici je danes kopija slike, ki jo naslikal Riko Debenjak, in opominja na leta, ko je brezjanska Marija Pomagaj v Ljubljani, tako kot številni pregnanci, dobila zatočišče. Tudi v številnih drugih cerkvah je dobila brezjanska Marija Pomagaj svoje častno mesto in je gotovo največkrat kopirano slovensko likovno delo; ob Debenjaku so jo kopirali tudi Blaž Farčnik, Stane Kregar, Tomaž Perko, Maša Bersan Mašuk in še številni drugi. Prvotna kapelica z Layerjevimi freskami se sicer ni ohranila, danes pa povezujemo Layerjevo podobo zlasti z zlatim akantovim oltarnim okvirjem, ki je delo kamniškega rezbarskega mojstra Maksa Berganta iz leta 1977. Bergant je s svojimi rezbarijami obogatil še več drugih podob Marije Pomagaj, med drugim v ljubljanski stolnici ter v župnijskih cerkvah v Kamniku in v Škofji Loki. Podoba Marije Pomagaj je poseben nacionalni simbol in povezovalni element Slovencev na vseh celinah, kopija slike je med drugim v Slovenskem verskem središču v Lemontu, v ameriškem nacionalnem svetišču v Washingtonu in osrednjem argentinskem romarskem središču v Lujanu.

Izdaje in dogodki ob jubileju
Zgodovinar Jože Dežman je ob jubileju uredil in s številnimi avtorji napisal monografijo ter pripravil priložnostno razstavo v Gorenjskem muzeju, oboje pa zaznamuje široka predstavitev številnih vidikov zgodovine, umetnosti, etnologije, antropologije, šeg in navad, romarske kulture, turizma, geografije in topografije gorenjskega konca ter znanih osebnosti v povezavi z Marijo Pomagaj in z Brezjami. Tako monografija in razstava sta sicer vsebinsko dragocen in vizualno kakovosten prispevek (oblikovalec Klemen Kunaver) k splošnemu vedenju o tej tematiki, na resnično celostno predstavitev božje poti na Brezjah v knjižni obliki oziroma na razstavi pa bomo morali še počakati. V letošnjem letu TV Slovenija ob dvestoletnici podobe Marije Pomagaj pripravlja tudi prispevek v oddaji Obzorja duha, posebno oddajo Podoba podobe za veliki šmaren in omizje Sveto in svet.
Andrej Doblehar